Kaj je Mobitel storil? Vzel je storitev trojčka (IP-telefonija, televizija in dostop v internet) in ji prištel naročnino na mobilni paket. Skupna cena četverčka, vsaj tista osnovna brez telefonskega prometa, ni enovita, saj je odvisna od izbranega Mobitelovega naročniškega paketa. Edina potencialna prednost ponudbe, ali vam to kaj pomeni, presodite sami, je le en račun mesečno. Zanimivo bo tudi videti, kako bo v praksi izveden postopek »priklopa« na storitev, saj bo moral Mobitel usklajevati delo Telekomovih tehnikov, ki niso na njegovem plačilnem seznamu in formalno nima nikakršnih vzvodov, da bi lahko nadzoroval kakovost njihovega dela. Pač notranji problem skupine Telekom, ki ga bodo morali ustrezno rešiti. O kakšnih pravih dodatnih konvergentnih (združenih) storitvah pa vsaj v času nastanka tega članka, ni bilo ne duha ne sluha.
KAJ BI LAHKO STORILI?
Glede na dejstvo, da oprema obeh omrežij (mobilnega in fiksnega) še ni v celoti nadgrajena na internetni protokol, in ker tudi nekatere pričakovane tehnologije (predvsem mislimo na femtocelice) še niso širše dosegljive, bi lahko ta trenutek Mobitel v sklop četverčka vključil storitev m:stik (www.mojmikro.si/mreza/za_mala_podjetja/pravi_in_racunalniski_telefon_v_p...). In to brez dodatne mesečne naročnine! S tem bi Mobitel storil naslednje: Naročniki četverčka bi lahko s svoje mobilne številke prek lastnega domačega računalnika klicali in bili klicani po ceniku in pravilih IP-telefonije. Tako naročniki, če ne bi hoteli, ne bi potrebovali dodatne fiksne telefonske številke, prav tako pa tudi ne dodatnih IP-telefonov. Kakšne ugodnosti takšen pristop še prinaša? Brezplačni klici znotraj omrežja Siolove IP-telefonije, cenejši klici v druga omrežja (predvsem glede na cenik mobilne telefonije) in, kar je še najpomembnejše, na eni telefonski številki bi bili vedno dosegljivi. Ko ste doma (prek računalnika) in ko niste doma (prek mobilnega telefona).
Možnosti združevanja storitev in uvajanja novih inovativnih storitev je še veliko več. Osredotočili smo se le na tisto, kar se nam zdi ta trenutek pomembno, ko se uporabnik odloča za storitev ali proti storitvi četverčka.
Femtocelice − vsak svoj operater
Operaterji mobilne telefonije razmišljajo o novih napravah znotraj omrežij, ki bi jih uporabniki kupili in postavili pri sebi doma. Preprosto povedano, gre za lastno bazno postajo, na kateri bo uporabnik sam določil, kateri mobilni telefoni (ali mobilne naprave) se lahko nanjo priključijo, ves promet (klici, mobilni internet prek mobilnega telefona, kratka sporočila …) pa bo »šel« do operaterja prek uporabnikove internetne povezave. S tako imenovanimi femtocelicami (namig na majhno, saj femto pomeni 10-15) bi operaterji predvsem v gosto naseljenih področjih v vseh pogledih razbremenili obstoječe omrežje, uporabniki pa naj bi zagotovo dobili več čas najboljši možni signal. Tehnološko gledano bi femtocelico lahko vgradili tudi v internetne usmerjevalnike, ki jih uporabniki tako ali tako imajo doma ali v podjetju. Femtocelice že preizkušajo nekateri mobilni operaterji!
KAKŠEN JE PRAVI ČETVERČEK
(Vsaj po našem mnenju!) Razmišljamo na osnovi tehnologij, ki so vsaj delno na voljo, resda bolj ali manj v namene pilotskih projektov, ki potekajo po svetu. To so tako imenovane femtocelice. Takšno celico bo imel uporabnik doma in bo njegova lastna domača mobilna bazna postaja. Zgoraj opisan način uporabe je še veliko preprostejši. Vsi člani gospodinjstva, ne pa tudi sosedi in drugi, ki so na dometu celice, bi bili doma za operaterja uporabniki IP-telefonije. Čeprav bi za komunikacijo uporabljali običajni mobilni telefon. Doma torej ne bi bilo potrebe ne po dodatnih fiksnih številkah pa tudi ne po klasičnih IP-telefonih.
KONKURENCA …
Je trenutno še tiho. Glede na tehnično opremljenost bi podobno storitev lahko dokaj hitro ponudila Tuš telekom in T-2. Slednjega smo že večkrat povprašali o tem, vendar nam konkretnega datuma komercialne dosegljivosti storitve mobilne telefonije, nočejo izdati. Pravijo, da letos. T-2 je zanimiv še zaradi nečesa. Znano je, da so se odločili za tehnologijo I-HSPA, ki je z vidika uvajanja storitev na osnovi internetnega protokola še najprimernejša, tako glede možnosti kot tudi stroškov, ki v tem primeru nastajajo na strani operaterja.
Hitra obvoznica
Nadgradnja omrežij tretje generacije mobilne telefonije omogoča višje hitrosti prenosa podatkov. Tu je nekaj kratic, ki jih uporabniku sicer ni treba poznati, saj ga zanima le eno: kako hitro in seveda za kakšno ceno bo imel na voljo mobilni dostop do interneta.
Kljub vsemu pa mimo tehničnih oznak ne moremo. Bomo pa zelo preprosti. Začelo se je z omogočanjem hitrosti prenosa v smeri k uporabniku s hitrostjo to 14,4 Mb/s (ali po »kratiško« HSDPA – High Speed Downlink Packet Access). Teoretično je hitrost lahko res tako visoka, čeprav je pri nas trenutno možno dobiti opremo (temu primerno pa so nadgrajena tudi omrežja UMTS), ki podpira hitrost do 3,6 Mb/s. Nadgradnja omrežij, ki smo ji bili priča pred kratkim, uvaja povečanje hitrosti prenosa podatkov tudi v obratni smeri, torej v smeri od uporabnika. Tehnologija označujejo s kratico HSUPA (High Speed Uplink Packet Access) in omogoča najvišjo hitrost prenosa do 5,8 Mb/s oziroma 1,4 Mb/s, kot obljublja Mobitel. Združena kratica HSPA (High Speed Packet Access), preprosto povedano, združuje obe tehnologiji.
Roko na srce, vse hitrosti so zgolj teoretične, saj so dejanske odvisne od več dejavnikov. Od tega, kakšne so razmere v radijskem delu (če hočete tudi, kako daleč ste od bazne postaje) in kako obremenjena je bazna postaja. Delati meritve dejanskih hitrosti je Sizifovo delo. Na konkretni lokaciji so lahko hitrosti na obljubljeni ravni, ko se premaknemo za nekaj deset metrov, pa padejo na drugo vrednost. Pa kaj potem! Hitrosti so dovolj visoke za mobilni dostop do interneta, sami pa tako ali tako menimo, da mobilni dostop do interneta ni alternativa fiksnemu dostopu!
Še ena kratica postaja zadnje časa zanimiva, saj je ta tehnologija osrednja pri omrežju v gradnji operaterja T-2. iHSPA, pri čemer črka i pomeni internet. Je zdaj že dovolj kratic? Ne popolnoma! Tehnologija poenostavlja arhitekturo mobilnega omrežja, saj omogoča neposredno povezavo med bazno postajo na eni strani in pametnim internetnim prehodom v centrali operaterja. Pri običajnih arhitekturah omrežja gre vse od bazne postaje prek krmilnika (kontrolerja) radijskega omrežja (RNC) in vozlišča za podporo podatkovnega prometa (SGSN) v centralo operaterja in šele potem v internet. Lahko govorimo, da je bazna postaja priključena skoraj »neposredno« v internet, predvsem pa, da je združljivejša z internetnim protokolom. Dodajanje novih elementov v tako omrežje (na primer femtocelic) ali uvajanje novih, na internetnem protokolu temelječih storitev je tako za operaterja enostavneje.
Objavljeno: Telekomunikacije April 2008 | Marjan Kodelja
