Stres in tesnoba sta posledica načina življenja, ki smo ga sprejeli, res pa je, da ga mobilne naprave oziroma širše kar tehnologija omogočajo. So pa lahko tudi orodje. Lahko pomagajo, da se znebimo stresa in tesnobe, z njihovo pomočjo pa lahko vedno, kadar imamo čas, treniramo pamet, spomin. Aplikacij ne smemo razumeti kot zdravilo za duševne bolezni, prej kot orodje za izboljšanje kognitivnih funkcij.
Aplikacija, kot je Lumosity (www.lumosity.com/), lahko pomaga izboljšati spomin, sposobnost reševanja problemov in hitrost razmišljanja, predvsem pri starejših ljudeh. Tako trdijo nekateri zdravniki. Tudi če vzamemo trditev z rezervo, ne škodi aplikacijo preizkusiti in se prepričati, ali pomaga ali ne. Nekatere študije kažejo, da je razvoj alzheimerjeve bolezni manj verjeten pri tistih, ki igrajo videoigrice. Ali verjamemo raziskavam ali ne, je popolnoma vseeno. Ohranjanje aktivnih možganov pa je ravno tako pomembno kot telesna dejavnost. O tem skorajda ni dvoma.
Lahko aplikacije pomagajo? Aplikacije, ki nagovarjajo ljudi z obljubo zdravja, so med najbolj priljubljenimi. Obljubljajo marsikaj, hujšanje, odkrivanje raka in tako naprej. V prejšnji številki smo opozorili, da je treba tovrstne aplikacije jemati z rezervo in jim ne zaupati popolnoma, ker lahko škodijo. Na primer ko aplikacija za zaznavno kožnega raka pravi, da je madež na koži nenevaren, pa v resnici ni. Aplikacije, ki obljubljajo »treniranje« možganov in odpravljanje stresa prek meditacije, pa vsaj škodovati ne morejo. Morda tudi ne bodo pomagale, a nam bo to kmalu postalo jasno in se jih bomo znebili.
Neškodljive so, dokler so brezplačne. Takoj ko se v enačbi pojavi denar, je previdnost na mestu. Neradi plačujemo za nekaj, kar ne bo pomagalo. Pa vendarle obiskujemo zdravilce, ki obljubljajo veliko, zelo redki pa tudi v resnici pomagajo. Gre za enako stvar. Avtor aplikacije bi rad čim več zaslužil, zato obljublja marsikaj. Občutno izboljšanje kognitivnih funkcij pri redni vsakodnevni krajši uporabi aplikacije. Nekatere aplikacije skoraj zagotovo lahko pomagajo, spet druge pa niti najmanj.
Nove aplikacije se redno pojavljajo v tržnicah. Sami na primer nikoli ne bi verjeli tistim, ki obljubljajo zvišanje inteligence (IQ). O tem, da bi imele aplikacije, pri večini katerih gre za igranje krajših iger, takšno moč, je malo verjetno. Dobre aplikacije upoštevajo uveljavljene tehnike zdravljenja, ki so jih potrdili strokovnjaki. Nekaj takih aplikacij najdete v okvirčku. Kljub temu pa zaradi njih ne bomo pametnejši ali srečnejši. Lahko pa dosežemo, da bomo sposobni nekatere naloge rešiti bolje in bomo imeli večji nadzor nad čustvenimi stanji. Pri tem lahko pomagajo, pa še zabavne so.
Podobno velja tudi za drugo skupino aplikacij, ki pomaga pri meditaciji. Dejavnosti, pri katerih načrtno spreminjamo stanje zavesti, z namenom, da bi dosegli kakšen specifično zastavljen cilj ali da bi se preprosto umirili. Če smo uspešni, z meditacijo lahko preženemo stres in tesnobo, pri čemer pa so v resnici dobre tudi računalniške igre. Pravzaprav sta obe skupini aplikacij sorodni. Pomagajo, da se razbremenimo, da pomislimo še na kaj drugega kot le na tisto, kar povzroča stres. Če zraven še potreniramo možgane, pa ne more biti slabo.
Moj mikro, marec – april 2015 | Marjan Kodelja
