Ljudje zbirajo vse mogoče. Zanimivo je gledati ameriške dokumentarne programe, kjer kažejo, kaj vse zbirajo Američani. Najbolj zanimive so zbirke bogatašev, saj si lahko privoščijo konkretno zbirko starih avtomobilov ali dragih starin. Običajnejši ljudje zbirajo znamke, vse oblike steklenic najbolj znane osvežilne pijače na svetu, orožje, figurice akcijskih junakov, kovance in podobno. Veliko zbirateljev je tudi v Sloveniji, vendar o njih ne snemamo dokumentarnih oddaj. Pa bi jih verjetno lahko, saj so med nami tudi osebe, ki imajo zanimive zbirke. Vsem zbirateljem pa je skupna potreba po urejanju zbirke ter možnost, da prek spleta pokažejo zbirko drugim zbirateljem, menjajo stvari ali pa jih iščejo in kupujejo.
Največje zbirke imajo muzeji, in ti so tudi najprej začutili možnost uporabe računalnikov za namene popisovanja, katalogiziranja zbirk. Počasi so se pojavili tudi programi in aplikacije za mobilne naprave, ki nagovarjajo zasebne zbiratelje. Eni so splošni, drugi namenski in prilagojeni predmetom, ki jih zbira največ ljudi. Kot so znamke, glasbeni albumi ali filmi. Ti programi vključujejo vse potrebne informacije in pospešijo popisovanje zbirk. Splošne programe pa uporabimo, ko zbiramo stvari, ki jih ne zbira veliko ljudi. Po tistem, kar nudijo, so si programi med seboj različni. Eni omogočajo več dodatkov, kot so dodajanje fotografij, videoposnetkov, spletnih povezav in samodejnega oblikovanja kataloga zbirke, primernega za objavo na spletu ali za prikaz v mobilni aplikaciji. Pravzaprav je ponudba programov in aplikacij pestrejša, kot bi si mislili. Veliko med njimi pa je plačljivih.
Collectorz (www.collectorz.com) je eden od njih, namenjen zbirateljem glasbe, filmov, knjig, stripov in videoiger. Kljub omejenosti na te zbirke izstopa, saj ima dve zanimivi možnosti. Zbiratelj lahko kupi in uporabi aplikacijo za pametni telefon, s katero skenira črtne kode (ISBN, QR) in pohitri popisovanje zbirke. Druga možnost programa (ali dodatka za brskalnik) je spletna shramba, v kateri zbiratelj proti plačilu hrani kopijo svoje zbirke. Kot arhiv oziroma z možnostjo, da do nje dostopa iz vseh svojih naprav. Spletna hramba kopije, ki pride prav, če se kaj pripeti napravi, na kateri imamo katalog zbirke, tudi drugače ni nepotrebna. Od programa je odvisno, v kateri datoteki hrani te »podatke«, a ko nam je to jasno, lahko datoteko shranimo v spletni shrambi, kot sta Dropbox ali Google Drive. Priporočljivo vsekakor, ker si nihče ne želi dela opravljati še enkrat.
Na spletu je veliko spletnih skupnosti zbirateljev. So tudi zasebna, do katerih javnost nima dostopa, zato tu omenimo omrežje zbirateljev Colnect (www.colnect.com). Brezplačni račun ima nekaj omejitev, vendar nudi dovolj za večino zbirateljev. Storitev deluje kot družbeno omrežje, vendar osredotočeno na zahteve svojih članov. Ti se lahko med seboj spoznavajo, izmenjujejo ali preprodajajo predmete iz svojih zbirk. Uporabnikov ni veliko, vsaj če število primerjamo z uporabniki drugih družbenih omrežij. Med nekaj več kot 80 tisoč zbiratelji pa jih je tudi 86 iz Slovenije. Podobno spletno skupnost najdemo tudi na spletnem naslovu http://collexion.com. Je bolj podobna Facebooku in trenutno v beta različici. Če nič drugega, v skupnostih najdemo bolj izkušene zbiratelje, na forumih pa tudi nasvete, kako se zbiranja lotiti, kaj zbirati in odgovore na podobna vprašanja.
Moj mikro, november – december 2014 | Jan Kosmač
