Jing je zanimiv program, ki ima za uporabnike sistema Windows XP zelo veliko pomanjkljivost – treba je namestiti ogrodje .NET 3.0. In kaj dobimo v zameno za ta trud? Po namestitvi ne vidite nič, razen dodatnega sončka, ki se ga da premikati po zaslonu kot žogo. Vedno se vrne na vrh ali na izbrani del roba zaslona. Čisto nekonvencionalno, priznam. Ko zapeljete čezenj podgano, pa se pojavijo žarki. Pa ne mislite, da se mi je poslabšalo. Tako namreč deluje.

In v teh »žarkih« je skrita vsa Jingova funkcionalnost – zajemanje zaslona, pregled zgodovine in prilagoditev sistema. Vse drugo pride iz prvih dveh. Nastaviti se da zelo malo, beri: nič, ker nismo kupili različice Pro. Drugače bi lahko spreminjali video zapis iz formata SWF v MPEG-4.

Pri zajemanju dobite na zaslon le križec s koordinatami za označevanje področja. Šele nato izberete, ali boste področje obdelali kot video zapis ali kot slikovno gradivo. Odvisno od tega, kaj boste počeli, se potem pojavijo dodatne možnosti. Lepo vse po korakih, kot se šika. Preprosto tudi za uporabnika, ki se prvič sreča s tovrstnimi programi.

Po zajemu slike lahko na to nanesete svoje dodatke – okvirje, puščice ali pa rišete in pišete s priročnim pisalom. Sliko lahko shranite na lokalni disk ali na njihov prostor v strežniku. Verjetno se vas bo velika večina odločila za prvo možnost, a alternativa je tudi na voljo. Slike so lahko le v formatu PNG.

Enako je s snemanjem. Pri tem lahko povečujete ali zmanjšujete okvirno sliko. Kar se ne bo snemalo, se obarva sivo, tako da na zaslonu vidite okvir. Škoda, da imate samo tri sekunde za pripravo. Jing zna posneti tudi zvok, če le imate za to tehnične zmožnosti. Snemanje lahko tudi zaustavite ali prekinete. Format smo že omenili. Težava, ki je spet tukaj, je nezmožnost urejanja slike znotraj Jinga.

Vse skupaj lahko pripravite za pošiljanje v YouTube in podobne servise kar iz programa. Težava je, da slike vsebujejo Jingov podpis. To pa odpravi plačljiva različica.

Moj mikro, April 2009 | Aleš Farkaš |