Tistega leta smo svoje 3D-kolaže, kot smo rezultat poimenovali, izdelovali tudi mi (tinyurl.com/ofkkrt5). Lepo je videti, da so ti še vedno na spletu in da tudi storitev še vedno deluje. V vmesnem času, natančneje leta 2010, je Microsoft storitev izboljšal in omogočil izdelavo 360-stopinjske panorame. Zadnjo izboljšavo, največjo do zdaj, pa so naredili konec lanskega leta. Še vedno gre za podobno zadevo, vendar so končni rezultati boljši. Uporabnik naloži fotografije, pri tem mora upoštevati pravilo, da se te čim bolj pokrivajo med seboj, algoritem storitev pa nato izdela tridimenzionalni model prostora na fotografijah. Storitev je leta 2008 »izdelala« nekaj podobnega, kot če bi doma iz žice spletli prostorski model, potem pa nanj logično obesili fotografije in tako ponazorili prostor fotografiranja. Izboljšana storitev (dosegljiva kot tehnološki prikaz) nas vpraša, kaj želimo oziroma kako smo fotografije posneli. Smo se gibali v krogu okoli predmeta (spin), smo se obračali okoli in fotografiral navzven (panorama), smo hodili in fotografirali prostor pred seboj (hoja) ali pa smo fotografirali zid, ko smo se gibali vzporedno z njim (zid). Temu je prilagojen končni rezultat »sinta«. Še ena razlika je. Rezultat storitve pred šestimi leti je bil kolaž fotografij, ko smo prikazovalnik postavili na sredino, se je pokazal okvir fotografije, pa tudi orientacijo, kako je ta postavljena v prostor. Fotografijo smo izbrali in jo povečali, da smo lahko opazovali podrobnosti. Končni rezultat izboljšane storitve so veliko bolj zlite fotografije, ki jih ne moremo več videti posamezno, vedno imamo pred seboj celovit posnetek. Ta pa je tudi animiran. Na primer pri sintu »spin« (predmet so fotografirali po celem krogu okoli njega) opazujemo, kako se ta pred našimi očmi vrti.

Nove štiri tehnike so tretja generacija storitve, originali, 3D-kolaži, so bili prva generacija, 360-stopinjska panorama pa druga. Oboje je še vedno dosegljivo na strani storitve, zanju si na računalnik prenesete ustrezne programe. Je tudi mobilna aplikacija, vendar le za Microsoftov in Applov mobilni sistem. Tehnike tretje generacije pa delujejo kot storitev v oblaku, kamor naložimo fotografije. Algoritem na fotografijah poišče podobnosti, za katere oceni, da gre za enake predmete. Če je podobnosti dovolj, steče drugi korak, v katerem algoritem oceni, kje v prostoru so ti enaki predmeti, kje v prostoru je v času fotografiranja bil fotoaparat in kam je bil obrnjen. Tako algoritem dobi predstavo o prostoru na fotografijah, naredi njegov 3D-model in nanj nalepi fotografije. Z razvojem tehnologije in računalnikov, ki v ozadju vse to preračunavajo, je storitev danes sposobna narediti »sint«, v katerem so prehodi med fotografijami mehki, tako da jih ne opazimo več.

Na prvi pogled ni velikih razlik med »sintom« in panoramo. Razlike so v podrobnostih. Panoramsko fotografijo gradimo s »šivanjem« fotografij, ki so bile vse posnete z istega mesta, medtem ko so lahko fotografije za »sint« posnete z različnih mest. Na koncu pa gre še vedno za spajanje fotografij v nekaj več. Storitev je dosegljiva na naslovu photosynth.net, kjer je na voljo tudi podrobna razlaga, kako pravilno posneti fotografije, da je končni rezultat čim boljši. Splača se jih upoštevati.

Moj mikro, marec - april 2014 | Marjan Kodelja