Ljudje, ne bodite naivni. Gesla so zato, da se uporabljajo. V človeški naravi je lenost res prirojena in ne morete verjeti, v kakšne razsežnosti to gre. Recimo. Hekerji vdrejo v podatkovno skladišče in poberejo vse podatke. Seveda potem poskušajo s temi podatki kar najbolje zaslužiti. In poskušajo, dokler ne dobijo pravih odgovorov. In če imate na vsaki spletni strani in v računalniku ista gesla, je le še korak do vas.

Zadnje čase se širijo pisma v angleščini, ki pozivajo ljudi, naj jim iz tega ali onega razloga pošljejo svoje podatke, vključno z uporabniškim imenom in geslom. In kaj se zgodi? Imate vrsto ljudi, ki so tako neumni, da to naredijo. Si morete predstavljati? S tem jim dajo na voljo vse. Naslednjič bom kar jaz zaprosil legalno za PIN-kodo in številko osebnega računa vsakogar v spletu. Huh, še boljše, kar pošljite mi na moj račun, zakaj bi se sam trudil – saj smo leni, mar ne? Se sploh ne čudim, da v Beli hiši ne pustijo uporabljati nešifriranih telefonov in drugih naprav. Verjetno bi se potem pojavljalo v svetu še kaj drugega kot samo bušizmi.

Kakor koli že, spravite se k sebi. Ker imate verjetno množico spletnih strani in še česa, kjer se morate prijaviti, začnite uporabljati generatorje in urejevalnike gesel. Kakršni koli že so, samo da so gesla vedno druga in čim močneje zašifrirana. Seveda nikoli ne boste vedeli, katero je, a tudi drugi ne. Zakaj pa imeti vse v glavi, če lahko to namesto vas dela računalnik? Le svežo kopijo imejte nekje na varnem. Pa da je ne boste morda poslali po elektronski pošti na vse naslove.

KAJ JE UREJEVALNIK GESEL

Urejevalniki gesel so programi, ki omogočajo hranjenje in organizacijo gesel (v takšni ali drugačni obliki) na enem mestu. Tipično imajo vsi skladišče – datoteko, kjer se ti podatki hranijo. Ta mora biti zaščitena z geslom in seveda šifrirana. Da vsak, ki pride mimo, ne more pogledati v vaše zaupne podatke. Poleg hranjenja in organizacije pa omogočajo še marsikaj. Recimo, boljši vam bodo kar s spletnih strani pobrali vaše podatke in jih shranili v svoje skladišče. Pri naslednjem obisku bodo ti podatki že pripravljeni in se bodo sami prenesli nazaj in vas prijavili v sistem. Včasih za to potrebujete posebne vstavke v brskalniku, včasih pa to programi delajo po svoje. Recimo prek odlagališča, kar pa ni posebej priporočljivo. Ste se s tem rešili ribarjenja svojih podatkov? Delno da, če le skrbite za to, da je vse urejeno in ni shranjeno nikjer drugje, razen v vašem skladišču.

Edina težava, ki jo do zdaj vidim, so certifikati. Nobeden od programov ni bil kos tej operaciji. Zato tukaj pozabite na urejevalnike. Polja zna napolniti, geslo za certifikat pa boste mogli imeti v glavi. Ne na papirju ali prilepljenega na zaslonu, ampak v glavi.

Našli smo kopico programov. Večino uporabnih, se pravi takih, za katere še kdo skrbi in se obnavljajo, smo pregledali. Vseh žal ne moremo opisati, saj bi se začeli ponavljati. Skrbno je bila izbrana četica najuporabnejših, ki vam bodo koristili v večini pogledov. Med njimi boste našli tako plačljive kot tudi brezplačne.

Čas je že, da si nehate razbijati glavo s tem, katero geslo je za katero spletno stran, s takšno in drugačno prijavo ter z neprestanim vnašanjem svojih podatkov.

Pošteni urejevalniki gesel nimajo v svojih jedrih samo hrambe. Skrbijo tudi za vaše PIN- kode, bančne kode, kreditne kartice in vso drugo osebno šaro, ki pride zraven. Prav tako vam znajo te podatke ob pravem času ponuditi v uporabo, da vam jih ni treba vedno znova iskati in klikati. Z njihovo pomočjo bodo gesla veliko boljša – varnejša. Prav tako lahko tisti res dobri vsa vaša gesla prenesejo v prenosno napravo, tako da so vam dostopna tudi drugje.

Pri tovrstnih programih je pomembno predvsem, da so preprosti za uporabo. Da od uporabnika, razen prvič, ne zahtevajo dodatnih možnosti, morajo pa pred določenim dejanjem še vseeno vprašati. Nič manj pa ni zanemarljiva varnost. Ja, ta bi nemara morala biti na prvem mestu, vendar uporabnik ne bo uporabljal zelo varnega programa, če mu bo neuporaben. Po drugi strani pa je vsak zelo varen program še vedno sestavljen iz ničel in enk, ki se jih da »razbiti«. Zato verjetno vlade le teh programov ne bodo uporabljale za shranjevanje lansirnih kod jedrskih bomb.

Moj mikro, Marec 2009 | Aleš Farkaš |