Piramide v Gizi že tisočletja burijo človeško domišljijo, vendar mi lahko verjamete, da ste malce razočarani, ko se dejansko znajdete pod njimi. Polno je omejitev, kam lahko greš in kam ne, neznosno je vroče, vse okoli vas je gneča, poleg tega pa so piramide v mestu. Tri strani okoli piramid so pozidane, le ena je še prosta in le tam seže pogled v divjino puščave. Zato že dolgo trdim, da je Giza veliko lepša na televiziji kot v živo.
Navidezna rekonstrukcija je zanimiva predvsem zato, ker kaže, kakršna je bila Giza na vrhuncu svoje moči, in ne danes, ko gre bolj ali manj za ruševine. Pri tem ne gre za kakšno slabo akademsko rekonstrukcijo, temveč za rekonstrukcijo s poudarkom na podrobnostih, kot so recimo teksture zidov, zatorej se lahko z malce domišljije počutite, kot da ste tam. Na voljo je ogromno podatkov, zato vsa zadeva neprimerno hitreje deluje, predvsem se prej naloži, če imate kolikor toliko spodobno hitro internetno povezavo.
Po zagonu spletne aplikacije, pod pogojem, da ste prej prenesli potrebni vtičnik za brskalnik, dobite pred seboj na zaslonu pogled iz zraka na ploščad Gize, vendar ne mirujete, pogled počasi kroži okoli ploščadi, da si jo ogledate z vseh strani. Ko izberete, kar vas zanima, bodisi iz menija bodisi s klikom na pravi objekt na rekonstrukciji, spet sledi krajše ali daljše nalaganje, nato pa mehak animiran »let« v želeno smer. Imate več možnosti, voden ogled z animacijo in glasom vodiča, ki razlaga vse, kar je razlage potrebno in vredno, ali pa se kot v muzejih odločite, da boste raziskovali sami. Največ svobode gibanja vam omogoča funkcija »free cam«. Na nekatere predmete, ki jih vidite na njihovem mestu, lahko kliknete in prikaže se njihova natančna 3D-reprodukcija z vsemi podrobnosti ter možnostjo povečanja, pomanjšanja in vrtenja. Predmet si lahko bolj natančno ogledate kot v kairskem muzeju, kjer je v resnici shranjen. Na voljo so tudi stare fotografije, ki so nastale med arheološkimi raziskavami Georgea Andrewa Reisnerja. Rekonstrukcija se opira na njegove zapiske, skice in fotografije. Bil je namreč eden prvih arheologov, ki je med arheološkim izkopavanjem uporabljal tudi fotoaparat. Med štirideset let trajajočimi raziskavami Gize je odkril na tisoče ostankov in umetniških del starih Egipčanov. Izdelal je natančen katalog raziskav, ki zajema 45 tisoč fotografskih negativov na steklenih ploščah in na desettisoče strani zapisov v dnevnik, zapiskov, rokopisov, poročil, zemljevidov in skic.
Rekonstrukcijo je izdelalo francosko podjetje Dassault Systeme v sodelovanju z univerzo Harvard in bostonskim umetniškim muzejem (Museum of fine arts), ki je zagotovil potrebni material. Brezplačna spletna aplikacija je dosegljiva na različnih napravah, med drugim na 3D-računalniških monitorjih in televizorjih. Podprti sta dve tehniki 3D-prikaza, tehnika anaglifov, ki je neodvisna od naprave, in zaporedni prikazi leve in desne slike ter uporaba aktivnih očal. Kar je pri tem pomembno, je, da si lahko nekropolo ogledate tudi v 3D-tehniki, kar da rekonstrukciji dodaten čar, v ta namen pa so uporabili predvajalnik (vtičnik za spletni brskalnik) 3DVIA player.
3D-nekropola egipčanskih faraonov je dosegljiva na strani http://tinyurl.com/d6n3pmq.
Moj mikro, junij 2012 | Jan Kosmač
