Tehnika sega v 19. stoletje, zaradi napredka tehnologije pa lahko hitro in enostavno animacijo izdela vsak. Potrebuje fotoaparat, program (Windows Movie Maker, ker je zastonj) in idejo. Dobiti dobro idejo je od vsega še najtežje. Najprej oblikujemo sceno, v kateri bo zgodba potekala. V njej so predmeti, ki jih postavimo na njihova začetna mesta. Fotografiramo. Predmet ali predmete premaknemo in spet fotografiramo. To počnemo tako dolgo, da se zgodba (naš scenarij) zaključi in imamo na voljo dovolj fotografij. Kaj je dovolj, je odvisno od tega, kako dolg animiran film želite ali kako podrobno iluzijo gibanja, ali ste predmete premikali dlje od prejšnjega položaja ali le malenkostno. V prvem primeru predmet v animaciji skače, v drugem se giblje bolj zvezno.
Preden začnete fotografirati, nekaj nasvetov. Pomembno je, da vse fotografije zajamejo čim bolj enako sceno. Ne upoštevajoč predmetov, ki se bodo »gibali« v njem. Če so si fotografije med seboj v tem elementu preveč različne, to pomeni, da se bo spreminjala celotna slika animacije, zato premikanje predmetov v njej (kar je pravzaprav cilj) ne bo tako izrazito. Drugače povedano, želimo si nespremenljivo, vedno enako ozadje. Doseči to s fotografiranjem »iz roke« je skoraj nemogoče oziroma boste prisiljeni fotografije pozneje obdelati, izrezovati, kar je pri večjem številu fotografij v seriji zamudno, če ne nemogoče. Pametneje je, če fotoaparat namestite na fotografsko stojalo, fotografirate pa v »ročnem« načinu, tako da so nastavitve zaslonke, časa osvetlitve in točke ostrenja vedno enake. Priporočljivo je proženje fotoaparata z daljinskim upravljalnikom, saj tako ne bo na fotografijah niti tistih majhnih razlik, ki nastanejo zaradi sile pritiskanja na gumb fotoaparata. Fotoaparat se lahko pri tem malenkostno premakne in fotografija ni do pičice enaka prejšnji.
Najbolj osnoven program za izdelavo animacije je omenjeni Movie Maker (tinyurl.com/qeutdjh), boljši oziroma namenski program pa je Corel VideoStudio Pro X6 (tinyurl.com/bh96m33). Je plačljiv, brezplačno deluje 30 dni, kar je dovolj, da se z njim poigrate in naredite nekaj stop motion animacij. Zanimivost tega programa je, da fotografije lahko snema spletna kamera, ki jo imate priključeno na računalnik. Ko vam je scena všeč, pritisnete gumb »rec« in program zajame fotografije. Tako vam ni treba fotografije iz fotoaparata prenašati na računalnik in jih nato »uvoziti« v program. Program tovrstno snemanje fotografij omogoča tudi z na računalnik priključenim fotoaparatom, vendar so podprti le nekateri Canonovi modeli.
Načelo izdelave animacije pa je pri obeh programih enako. Izberete serijo fotografij – od prve do zadnje – in določite čas, ki preteče do prikaza naslednje. Program naredi video, sestavljen iz fotografij, upoštevajoč želeni časovni premor. Če se vam zdi, da je predvajanje kakšnega dela animacije »prehitro«, med fotografije v tem delu dodajte še kakšno. Skopirajte obstoječo in dodajte v serijo njeno kopijo. Če je »iluzija« gibanja predmeta v animaciji prepočasna, pa iz serije fotografij v tem delu izbrišete eno ali več fotografij. Animacija bo zanimivejša, če jo opremite z glasbo.
Moj mikro, januar februar 2014 | Jan Kosmač |
