Večsistemski računalniki, torej takšni, v katerih je nameščeno več operacijskih sistemov, nam ob zagonu ponudijo meni, v katerem izberemo sistem, ki ga želimo zagnati. Do Windows Viste je bilo zagonski meni dokaj preprosto nastavljati, saj je bilo bolj ali manj vse zapisano v besedilni datoteki boot.ini v korenskem imeniku primarne particije. Z Windows Visto se je zadeva spremenila in spreminjanje ni bilo več tako preprosto. Besedilno datoteko je namreč zamenjala nekakšna podatkovna zbirka z imenom Boot Configuration Data ali krajše BCD, s katero ni mogoče delati kot z besedilno datoteko, ampak prek programa bcdedit.exe, ki se skriva v sistemu in je dokaj zapleten. Če ne zaradi drugega pa zato, ker nima grafičnega vmesnika in ga krmilimo prek ukazne vrstice. No, enako zapleteno filozofijo je Microsoft obdržal tudi pri Windows 7. Kako deluje program bcdedit, na tem mestu ne bomo opisovali, opišemo pa lahko orodje, ki vse skupaj naredi uporabniku prijazno in celo preprostejše, kot pa je bilo spreminjanje datoteke boot.ini. Gre za program, imenovan EasyBCD, ki je pravzaprav grafično okolje za bcdedit.

EasyBCD je sicer res prijaznejša različica obstoječega programa, a hkrati ponuja še nekatere dodatke, ki jih sistem sam ne zmore. Tako lahko prek programa dodajamo tudi particije, kjer imamo nameščen Mac OS ali Linux, kar je z vrstično različico praktično nemogoče. Ker pa gre za program, ki krepko posega v sistem, moramo vedeti, kaj delamo, predvsem pa si izdelati varnostno kopijo obstoječega delujočega zagonskega stanja, kar pa je mogoče kar prek programa samega s funkcijo BCD Backup/Repair.

EasyBCD ni nič novega, saj se je prvič pojavil skoraj takoj, ko je izšel sistem Windows Vista. Novo pa je to, da gre za novo različico in to, da zadeva podpira tudi Windows 7.

Moj mikro, januar 2011 | Miha Gradišnik |