SP1 vključuje kopico popravkov zaradi katerih posamezne aplikacije niso delovale tako, kot bi morale. Vključeni so tudi novi gonilniki za strojno opremo, tako za tisto, ki do zdaj ni bila podprta, pa bi lahko bila, kot tudi tisto, ki je prišla na trg po izidu Viste.

SP1 se v grobem deli na dve kategoriji. V prvi del spadajo popravki in izboljšave, ki vplivajo na varnost, zanesljivost delovanja in zmogljivosti Viste. Vključeni so vsi dosedanji popravki, razen tistih, ki so bili izdani pred kratkim in niso dovolj preverjeni. Največji del kode je posvečen popravkom osnovne kode, ki je povzročala sesutje sistema oziroma kritične odpovedi.

V drugo kategorijo spadajo popravki in koda, ki podpira delovanje strojne in programske opreme. Gre za opremo z oznako »Works with Windows Vista« ali pa »Certified for Windows Vista«.

MANJ TEŽAV Z GONILNIKI
Vse več in več programske opreme je združljive z Visto. Veliko truda je bilo vloženega v gonilnike. V trenutku, ko uporabnik vstavi v računalnik neznano napravo, denimo USB- ključ, Vista v Microsoftovem strežniku išče ustrezen gonilnik. Če tega gonilnika ni, to opazijo pri Microsoftu in tak gonilnik napišejo, saj obstaja velika verjetnost, da ga bo potreboval še nekdo. Veliko je tudi novosti pri gonilnikih za strojno opremo. Pri Microsoftu redno sodelujejo z večjimi dobavitelji računalniških komponent. Praviloma naj bi veljalo, da je ob prihodu strojne komponente na trg gonilnik zanjo že napisan in je na Microsoft spletni strani. Ko to komponento namestimo v računalnik, se Vista poveže s posodobitvenim strežnikom in pravi gonilnik se prenese in namesti. Tak postopek je v interesu tako Microsofta kot tudi proizvajalcev strojne opreme, saj tako ni težav z nezadovoljnimi kupci.

VEČJA ZANESLJIVOST, ZMOGLJIVOST IN VARNOST
Ko govorimo o zanesljivosti Viste, ne moremo mimo servisov CEIP (Customer Experience Improvement Program) in OCA (Online Crash Analysis). Prek teh dveh servisov Microsoft dobiva pomembne podatke, kaj se z operacijskim sistemom dogaja v praksi. Programerji tako poskušajo najti ustrezne rešitve za težava, ki se dogajajo. Nekatere kritične popravke zato namesti v posodobitveni strežnik takoj, večje zadeve in popravke pa se vključijo v paket servisnih popravkov (SP).

SP1 prinaša tudi nekaj izboljšav, ki se nanašajo na zmogljivost sistema. To je zelo relativen pojem. Pri Microsoftu se hvalijo, da so izboljšali kopiranje datotek. Težave so bile, če smo kopirali datoteke med računalnikom, ki ni imel Viste, in računalnikom z Visto. Zdaj je ta težava odpravljena. Še posebej je opazen napredek, če imata oba računalnika naložen SP1. Odpravljena je, denimo, tudi dobro znana težava pri odpiranju pogovornega okna File Open in desetsekundna zakasnitev med Ctrl-Alt-Del in kazalcem za vnos gesla.

Za konec se dotaknimo še varnosti, ki je v današnjem času zelo pomembna. Tu so izboljšave na področju šifriranja podatkov, in to ne samo na disku, temveč tudi pri prenosu (wireless). Tudi v povezavi z modulom TPM (Trusted Platform Module) ter biometrijo in pametnimi karticami.
Običajni uporabniki se niti ne bodo toliko ukvarjali z novostmi in izboljšavami. Večino sprememb niti ne bodo opazili, kar je po svoje tudi dobro. Računalnik in operacijski sistem nista zato, da bi se uporabniki ukvarjali z njim,, temveč morata služiti svojemu namenu. Računalnik danes uporabljamo kot orodje pri vsakdanjem delu.

Zaključim lahko le tako, da priporočim namestitev SP1 vsakemu uporabniku, saj s tem samo pridobi.

Milan Simčič