To, da je Windows 8 ambiciozen in do neke mere tudi tvegan projekt, je pravzaprav jasno. Razmere na informacijskem trgu se namreč zelo hitro spreminjajo. Na eni strani smo priča bliskovitemu razmahu mobilnih naprav, predvsem tabličnih računalnikov in pametnih telefonov, na drugi pa oblaka. Oboje je stvar, o kateri še pred nekaj leti ni govoril praktično nihče, in tudi stvar, na katero se je Microsoft odzval zelo mlačno. Če je bil oblak še nekako deležen njihove pozornosti, za mobilne naprave tega ne moremo trditi. Operacijski sistem za pametne telefone je zamujal do te mere, da smo se že spraševali, ali v Redmondu sploh nameravajo narediti kaj na to temo, o tablicah pa ni bilo ne duha na sluha. Ko je dokaj sramežljivo izšel sistem Windows Phone 7, je bilo mogoče sklepati, da Microsoft le nekaj miga na to temo, hkrati pa so se pojavila nova vprašanja. Takrat je že bilo jasno, predvsem glede na to, kaj so počeli tekmeci, da samo sistem, ki bi pokrival pametne telefone, ne bo dovolj. Treba bo narediti tudi nekaj na temo tabličnih računalnikov.

In takrat je Microsoft »prišel ven« z napovedjo novega operacijskega sistema, ki bo pokril vsa področja, torej tako mobilnega kot namiznega. Vprašanje, ki se nam je takrat porodilo, je bilo, kaj bo Microsoft naredil oziroma v kakšni smeri bo peljal projekt. Na trgu je bil še relativno nov sistem Windows 7, ki se je v tistem času šele kolikor toliko uveljavil in uporabnikom omilil razočaranje, imenovano Windows Vista, na drugi strani pa smo imeli WP7, simpatičen operacijski sistem za pametne telefone, ki je dal vedeti, da je zadaj nekaj zanimivega, vendar tudi Microsoft sam še ni znal pokazati, kaj to je oziroma ni imel dovolj ambicioznega partnerja, ki bi sistem bolj množično spravil v naprave.

Microsoft je imel dve možnosti. Ena je bila, da vzame sistem Windows 7 in ga predela tako, da bo uporaben tudi na mobilnih napravah. Za to se k sreči ni odločil. Očitno so tovrstne pretekle izkušnje iz časa dlančnikov bile dovolj. Poleg tega pa bi morali, če bi se odločili za kaj takega, ukiniti Windows Phone 7, kar bi na podjetje vrglo še dodatno slabo luč in uporabnikom dalo misliti, da v Redmondu res nimajo prave vizije, kako naprej. Zato so se odločili za drugo pot – da bodo pravzaprav Windows Phone 7 prenesli na tablične računalnike in tudi na namizje. To pa je poteza, ki jo lahko označimo za pogumno. A tudi nujno. Če Microsoft želi preživeti in biti konkurenčen, mobilne naprave preprosto mora pokriti. In to ne le pokriti, ampak izdelati nekaj, kar bo tudi na zelo zavidljivi kakovostni ravni. In to, da bo en sistem pokrival vse platforme, je nekaj, česar za zdaj še nimamo. Apple sicer ima tako namizni kot tudi mobilni sistem, a se med seboj precej razlikujeta, torej ni enovitega načina uporabe, Google s svojim Androidom pa je najbolj razširjen na mobilnih napravah, a nima ustrezne namizne rešitve. Microsoft torej s svojo zamislijo precej obeta. In tudi napoveduje.

A uporabniki smo pri oceni tovrstnih novosti precej previdni. Preteklost nas je naučila, da visokoletečim napovedim ne verjamemo več tako kot včasih. Spomnimo se le omenjene Viste, ki je bila bolj polizdelek kot pa izdelek, in šele Windows 7 je stvari postavil na svoje mesto, zato ni čudno, da nekateri sedmici pravijo servisni paket Windows Viste. Takšnih izdelkov je še nekaj, pa ne le Microsoftovih, da ne bo pomote. Podobnih stvari smo bili v preteklosti deležni od skoraj vseh večjih igralcev na informacijskem področju.

Analitiki se tudi sprašujejo, ali je odločitev za vmesnik Metro tudi na namizju dejansko dobra zamisel. Glede na to, da se Microsoft trudi vpeljati enako uporabniško izkušnjo čez vse naprave, je odločitev logična. A uporabniki niso videti najbolj navdušeni. Ali ne bi bilo mogoče bolje, da bi privzeti vmesnik ostal enak, vmesnik Metro pa le kot možnost, ki jo je mogoče po želji in potrebi vključiti? Za tradicionalne uporabnike bi to bila verjetno bolj zanimiva rešitev, za Microsoft pa manj ugodna, saj razlike prinašajo s seboj precej več dela glede vzdrževanja in tehnične podpore.

O tem, kaj Windows 8 prinaša na načelni ravni, smo že pisali. Pisali smo o vmesniku Metro in o tem, kako z njim delati, česa se bomo morali navaditi in kaj bomo lahko sprejeli kot nekaj samo po sebi umevnega. Tokrat smo se odločili za sladko-kislo obliko opisa sistema. Po nekajmesečni uporabi nam je namreč bolj ali manj jasno, kaj nam je na novem sistemu všeč, kaj ne in kaj pogrešamo.

Kdor je kdaj preizkusil Windows Phone 7 in počakal, da se je zadeva nekako »usedla«, je ugotovil, da je stvar prav simpatična. Je Microsoftu uspelo to simpatičnost prenesti tudi na druge različice? Je v Windows 8 uspel spraviti katero od zamisli, ki so se valjale po glavah razvijalcev že v sedmici, a jih niso uspeli vključiti vanjo? Pa si poglejmo, kaj nam je v Windows 8 najbolj padlo v oči.

Moj mikro, Julij Avgust 2012 | Miha Gradišnik |