Windows Vista je nov operacijski sistem in ima nekaj značilnosti, ki vsem domačim in tudi poslovnim uporabnikom omogočajo varno podvajanje in shranjevanje podatkov. Prav tako imate vse mehanizme, da jih vrnete v prvotno stanje, če se le kaj zalomi. In zalomiti se utegne veliko. Ne toliko zaradi uporabnikove nepazljivosti glede podatkov, pač pa zaradi tega, ker Vista večino časa kar nekaj sprašuje, uporabnik, utrujen in naveličan vsega, pa včasih niti ne prebere, kaj klikne, in že je nesreča tu.

Vista ima kar nekaj mehanizmov, da prepreči izgubo podatkov. Naš namen je, da vam olajšamo iskanje in prebijanje skozi menije, sami pa poskrbite, da bodo vaši podatki kolikor toliko varni. Ker so vsi opisani mehanizmi vključeni v sistem, so seveda tudi brezplačni, saj ste jih kupili z operacijskim sistemom. Čakajo na vas, le uporabiti jih morate.

KJE ZAČETI?

Torej, namestili ste sistem. Dodali vse programe, dokumente, slike in podobne zadeve, ki vam kaj pomenijo, zdaj pa bi delali? Napaka. Najprej je treba narediti varnostno kopijo vsega. Vsi mehanizmi za začetek izdelave varnostih kopij sistema so skriti v klasičpnem pogledu Nadzorne plošče, in to pod ikono Središče za varnostno kopiranje in obnovitev. Če tega ne najdete, vpišite v iskalno vrstico backup in kliknite program, ki ponudi to možnost. Vsaj iskanje je pri Visti res dobro urjeno, če le niste te zmožnosti v servisnih nastavitvah izklopili. Pred vami se znajde novo okno (slika 1), ki je srce sistema za izdelavo varnostih kopij in reševanja podatkov.

POD VODSTVOM ČAROVNIKOV

Vsi koraki izdelave varnostne kopije so narejeni prek čarovnikov, ki vas vodijo skozi postopek, tako da s tem ne bi smeli imeti težav. S klikom gumba Varnostno kopiranje datotek se kot prvi korak prikaže možnost, kam boste shranili kopijo podatkov. Če imate v računalniku enoto za »peko«, lahko izberete to. Zunanji disk je še boljša izbira. Kot zadnjo možnost lahko izberete tudi shranjevanje na omrežne pogone, če jih imate, seveda. Naslednji korak je izbira podatkov, ki se bodo shranili. Vse skupaj je že privzeto in pri shranjevanju podatkov nimate ne vem koliko možnosti in svobode. Možnosti sta le dve: da shranite ali ne shranite posameznega segmenta. Segmenti so slike, glasba, video zapisi, poštna sporočila, dokumenti, oddaje, kompresirani podatki in dodatni podatki. Pri tem je treba poudariti, da bodo kopirani le podatki na datotečnem sistemu NTFS, vsi drugi pa ne. Končna lokacija pa je lahko NTFS ali ena od različic FAT-a.

Težava se pojavi pri končnicah, ki jih Windows ne prepozna. V tem primeru je vsekakor treba omogočiti stiskanje podatkov in jih shraniti v datoteko Zip. Ja saj vem, postopek je morda malo »bolan«, pa vseeno. Nikoli tudi ne boste vedeli, ali so se shranili vsi podatki. No, Windows to določa na osnovi tipov MIME, in če imate res kak čuden program, se podatki ne bodo shranili.

Sledi izbira tedenskega, dnevnega ali mesečnega urnika izdelovanja varnostnih kopij. Prva izvedba se bo opravila takoj. Vse druge pa ob določenem času.

POPOLNA VARNOSTNA KOPIJA IN ZDRAHE Z MEDIJI

Če imate nov PC (z že nameščeno Visto), boste verjetno takoj naredili popolno varnostno kopijo sistema. V tem primeru imate še manj možnosti za izdelavo varnostnih kopij na različne medije. Omrežje recimo odpade. Prav tako odpade izvršitev izdelave kopije na stisnjene zunanje diske. Malce nelogično, a tako pač je. Še vedno ostane kopiranje na DVD (ki utegne kaj hitro postati premajhen medij) oziroma peka ob uporabi izmenjevalnika DVD-jev. Na srečo vam sistem tudi pove, koliko DVD-jev bo zasedla peka, vendar številka niti približno ni zanesljiva. Vse je odvisno od razmerja stiskanja posameznih datotek. V mojem primeru je napisal 12 do 21 DVD-jev, diska pa imam približno 100 GB, od tega zasedenega 90 GB. Kar je, če mene vprašate, katastrofa. To je približno 10−15 ur peke na prenosne medije. Preveč. Čakam na večje medije, oziroma da se cene modrih žarkov spustijo na normalne višine. Na srečo pri snemanju na DVD-je Vista ne naredi enega kosa, pač pa na vsak medij zapiše vse nujne podatke, tako pri odpovedi katerega v sredini še vedno lahko pridete do preostanka podatkov. Seveda običajno potrebujete prav tistega, ki je odpovedal ...

Popolna kopija diska naredi prav to, kar pove ime: celotno sliko sistema z vsemi podatki in aplikacijami vred. V urejevalniku opravil varnostnih kopij pa dobite popoln vpogled, kdaj je bila zadnja kopija narejena. Za kaj več morate že malce klikati naokrog.

Pri polni kopiji sistema diska se slika ne stisne, ampak se samo izdela kompaktna enota, tako da se preslikajo zasedeni bloki. Pri naslednjem kopiranju polnega sistema ne boste delali spet nove slike, pač pa se bodo uredile samo spremembe, kar utenge biti slabo, če je kaj narobe. Zato predlagam da vsaj prvo kopijo shranite na varno mesto, vse druge pa že lahko urejate naprej. Lahko bi vam razlagal še veliko podrobnosti, povezanih s kopijami, a prostor v reviji žal tega ne dopušča.

OBNOVITEV SISTEMA

System Restore je še ena možnost izdelave delnih kopij sistema, vendar z drugačno logiko. Izdelajo se namreč senčne kopije izbranih ali vseh podatkov na diskih. Več o tehnologiji smo že pisali, zato zdaj samo, kako to narediti. Na levi strani že opisanega okna za varnostne kopije boste videli napis Ustvarite obnovitveno točko in spremenite nastavitve. Kliknite nanj. Odpre se novo pogovorno oziroma nastavitveno okno (Slika 2), kjer določite, kateri pogon boste imeli zavarovan s kopijami. Če tega ne naredite na začetku, je treba vzpostaviti novo začetno stanje kopij s klikom na Ustvari (spodaj desno). Tam samo vpišete vam razumljivo ime za začetno stanje. Tako ali tako vam po nekaj dneh več ne bo služilo, ker bo prepisano z novimi podatki. Po tem bo storitev VSSAdmin sama poskrbela, da se bodo ob določenem času te kopije izdelovale. Problem je v tem, da »na lep način« ne morete nadzirati, kaj se s temi kopijami dogaja. Prav tako ne veste, koliko prostora s tem »kurite«. Ima pa Vista nameščen program VSSAdmin (prepišite ime v ukazno vrstico – še prej pa cmd poženite z administratorskimi pravicami) in dobili boste izpisek s kar nekaj parametri. Vse se na žalost upravlja prek ukazne vrstice. Recimo, za pokušino naj vam prišepnem, da se poveča lokacija (privzeto je 30 % diska) za shranjevanje kopij na recimo 20 GB takole:

VSSAdmin Resize ShadowStorage /For=C: /On=C: /MaxSize=20GB

OBNOVITEV PODATKOV

Gre za funkcijo, zaradi katere sploh delamo varnostne kopije. Najlažja je seveda možnost Obnovi računalnik, s katero postavite PC v stanje zadnje polne obnovitve podatkov. Vendar se tega ne da narediti prek konzole. Tudi če kliknete to možnost, se bo pred vami pojavilo okno, ki vam bo razložilo korake. Možnosti sta dve, obe sta odvisni od tega, kaj se je zgodilo s sistemom. Če se vam je podrla samo kakšna sistemska nastavitev, pa bi želeli obnoviti vse podatke, boste seveda pri zagonu Viste besno pritiskali tipko F8. Tedaj se bo pred vami pokazala tudi možnost Restore options menu (Windows Recovery Environment). Vse je dokumentirano, le medije oziroma prenosne diske morate imeti na voljo. Prva stvar je namreč, da vas sistem »prosi«, da priklopite ali vstavite diske. Operacija je nekoliko daljša kot izdelava varnostnih kopij, a je včasih potrebna. Na tej točki tudi kaj hitro ugotovite, zakaj se polne kopije sistema ne da narediti v omrežju. Windows namreč v tej fazi še ne zažene omrežnih sredstev.

Druga možnost je seveda obnovitev prek zagonskih medijev Viste. Tam naložite del sistema in mu dopoveste, da hočete namesto namestitve obnovitev podatkov. Problem se pojavi takoj, ko strojna oprema ni enaka prejšnji. Pri XP-ju to ni in ne bo šlo. Pri Visti pa imate zelo dobre možnosti, da se sistem vseeno postavi. Rešitev tiči namreč v tem, da ima Vista kopico (če ne vseh pomembnejšh generičnih) gonilnikov že v svojih jedrih, in če se kaj zalomi, te nanovo namesti. Seveda boste pri tem dobili »pokvarjen sistem«, vendar dobite podatke. Ti so edini vredni. Vse drugo boste pač zaradi lepšega delovanja ponovno namestili takoj, ko naredite kopijo vseh obstoječih podatkov. Druga omejitev je, da ima novi strojni del enako število diskov in da je vsak vsaj enako velik kot prejšnji. Še boljše je, če je večji. K sreči zna recimo Vista obnoviti samo particijo po particijo, če imate tako nastavljene diske.

UPORABA VIRTUALNE KONZOLE

Ima pa celotna kopija sistema tudi zelo lepo lastnost: celotna slika se namreč shrani v datoteko s končnico VHD. Se vam že svetijo oči? Ja, v drugem PC-ju (ali istem) lahko namestite Microsoft Virtual PC (ki je zastonj). O tem smo že pisali in ne bom šli v podrobnosti. Sistem se seveda takoj vzpostavi in vaši podatki so v virtualni konzoli, od koder jih morate samo prekopirati. Druga možnost je, da z Microsoftove strani snamete program za povezavo sistema VHD in datotečnega sistema vhdmount. Na žalost je treba namestiti kar celoten Virtual Server 2005 R2. No, roko na srce, to se da narediti tudi drugače, vendar ne vem, ali se to lahko opiše. Program je brezplačen in deluje v redu. Ne vem pa, ali naj vam svetujem, da v domač PC namestite še kak strežniški dodatek. Sicer pa gre to takole iz ukazne vrstice:

vhdmount /m [pot do vhd datotek] [pogon kam naj se pripne datoteka]
S tem ukazom boste našli na izbranem pogonu popolno sliko datoteke s celotnim sistemom. Super, a že videno v drugih tovrstnih programih. Potem spet samo kopirate. Težava je v tem, da običajno takoj ne deluje. Potrebno je nekaj telovadbe z nastavitvami diska. Vendar to prepuščam naprednejšim uporabnikom, stvari pa so v spletu dokaj dobro dokumentirane.

OBNOVITEV S SENČNIMI KOPIJAMI

Drugače je z delno obnovitvijo podatkov, a preden se lotimo tega, si oglejmo še obnovitev s pomočjo senčnih (shadow) kopij sistema, saj je to pogosto lažji in hitrejši postopek. Kliknete izbrano mapo z desnim gumbom in izberete Obnovi prejšnje različice. Pojavi se novo okno (slika 3), v katerem imate nekaj zadnjih kopij mape. Tu se takoj pojavi problem, kako v množici kopij vedeti, katera je prava. No, na srečo so mislili tudi na to in vam ponudili možnost obnovitve v izbrani del sistema (Shrani). Enostavno naredite kopijo v drugo mapo in tam pregledate, ali je to res to, kar ste si zaželeli in iskali. Potem se vrnete v senčne kopije in »spustite« podatke prek prave lokacije z možnostjo Obnovi. Enako je s posameznimi datotekami, vendar naj povem, da te potem morajo biti na voljo. Se pravi, ne smete jih prej zbrisati. Sicer morate spet prej obnoviti celotno mapo in šele potem posamezne datoteke, ko so te na voljo.

Na voljo vam je tudi možnost obnovitve samo sistemskih nastavitev (slika 4). Sistem namreč pred vsako namestitvijo programa, spremembo registrov ali sistemskim posegom v drobovje Viste naredi kopijo registrov. Če se kaj zalomi po namestitvi, lahko »prevrtite« sistem nazaj na osnovne nastavitve pred posegom. To lahko naredite tudi za nekaj dni, če šele tedaj ugotovite. Najboljše od vsega je, da to ne vpliva na vaše podatke, ki jih seveda morate imeti shranjene v svojem osebnem imeniku. Skozi to možnost vas tudi vodi čarovnik, kjer izberete zadnjo ali eno od opisanih sprememb. Spremembe so opisane nekako takole: »Namestili ste ta in ta program. Hočete, da zavrtim sistem pred to namestitveno stanje.« Če kliknete da, se izvede popravilo podatkov. Potem se ponovno zažene PC in že ste tam, kjer ste bili pred tem. Včasih je še vedno dobro premisliti, ali ste po tem počeli kaj s sistemom, saj to ne bo delovalo v obnovljenem stanju. Obnovitev sistema se sama nastavi pred vsako namestitvijo. Možnost je omogočena tudi, če se Vista ne postavi v normalno stanje. Spet se bo treba sprehoditi v Okolje za obnovitev (Windows Recovery Environment).

Mimogrede, senčne kopije lahko najdete tudi prek Vistinega iskalnika. Problem je v tem, da se ta del diska ne indeksira, zato je treba uporabiti dodatne možnosti iskanja. Samo iskanje je precej počasnejše, a je rezultat zagotovljen. To možnost uporabite v primeru, ko niti pod raznone veste, kam ste shranili podatke (kar se v Visti rado zgodi), kaj šele da bi ga obnovili. Senčna kopija podatkov ima seveda tudi velike slabosti. Vezana je na prosto količino diska. Prav lahko se zgodi da boste imeli senčne kopije samo za teden dva nazaj. Kaj pa potem ostane. Seveda delno restavriranje podatkov. Spet se zapeljete v že znano okno in kliknete na Obnovi datoteke.

ZADNJI KORAKI

Naslednje pogovorno okno vas vpraša, od kod boste dobili podatke za obnovitev. Je to zadnja kopija sistema ali boste izbrali med nekaj zadnjimi in ponujenimi. Pri slednjem so kopije razvrščene po datumu. Ko izberete, se postopek pri obeh načinih nadaljuje na isti točki. Kaj obnoviti? Na žalost ne dobite na zaslon vseh podatkov, kot bi si to bili želeli, pač pa morate ročno poiskati in dodati želene datoteke in mape na diskih (slika 5). Če ste pozabljive sorte in ne veste, kje naj bi iskano bilo, uporabite iskanje. To se mi zdi tudi sicer najhitrejši način. Naslednje pogovorno okno že zahteva lokacijo obnovitve. Po mojem je vedno najboljše obnovitev to narediti na pomožno lokacijo. Če pa ste prepričani v svoje, pa kar prepišite originalno. To je namreč tista, kjer ste varnostno kopijo naredili. Po tem vas Vista samo še obvesti, ali je bilo uspešno opravljeno.

EPILOG

No, pa ste naredili varnostno kopijo in kakšno datoteko za poizkus tudi obnovili. Tehnika je dobra, za moje pojme tudi za navadnega uporabnika, predvsem pa preprosta. Seveda boste sčasoma ugotovili, da pa vam kar nekaj zadev v tem izdelovanju in obnavljanju manjka. Na prvem mestu je seveda varnostno zaklepanje kopij. Vsak, ki vam ukrade medije bo prišel do vaših podatkov in to zelo preprosto. Druga stvar je verjetno malce bolj sofisticirano komentiranje določenih zadev. Pa še veliko tega bi se našlo. Predvsem bi sam postopek izdelave varnostne kopije celotnega sistema moral biti hitrejši. Ozko specializirani progami to naredijo v zelo kratkem času. Druga težava je seveda tudi nezmožnost izdelave celotne kopije sistema ob točno določenem času. Spodaj je opisan recept, kako to preskočiti.

Objavljeno: Moj mikro, Januar 2008 | Aleš Farkaš