Zelo lahko je reči, da bomo v računalnik dodali še malo pomnilnika, in tudi kupiti ga ni težko. Ko pa pridemo domov, odpremo naš namizni strojček in zadevo poskušamo vgraditi, vidimo, da stvar ni tako preprosta. Utegne se namreč zgoditi, da modula, ki smo ga kupili, sploh ne bo mogoče vstaviti v pomnilniško režo, saj smo kupili RAM nove generacije, ki zahteva drugačno obliko podnožja. Pa tudi če zadevo uspemo vgraditi, se utegne zgoditi, da bo računalnik začel kašljati, saj smo vgradili modul, ki deluje z drugačnim taktom kot modul, ki je že vgrajen. Takšnih in podobnih zagat je lahko kar nekaj, zato se je pred nakupom dobro oborožiti s čim več podatki o našem stroju. Sicer je res, da je najbolj zanesljivo, če ga nesemo na servis, da tam izvedejo nadgradnjo, a če ste se odločili tega lotiti sami, potem naj bo to tako, da vam ne bo žal.

In kako dobiti informacije o sistemu? Ena možnost je, da odprete računalnik in pogledate v drobovje. A tam boste, če niste ravno strokovnjak, malce težko videli vse podrobnosti. Druga možnost je, da na plan potegnete dokumentacijo, ki ste jo dobili skupaj z računalnikom. To je že bolje, a vseeno zamudno, saj je treba preiskati vse mogoče stvari, preden najdemo to, kar potrebujemo. Tretja možnost pa je, da uporabimo kak program, ki zna podatke razbrati iz sistema in nam jih pregledno prikaže. Ta rešitev se že na prvi pogled zdi najbolj elegantna, saj ne vključuje ne izvijača ne brskanja po knjižicah.

Programov, ki nam ponujajo informacije o sistemu, je veliko, a le redki nam dajo to, kar dejansko želimo. Eden bolj uspešnih na to temo je program s preprostim imenom CPU-Z. Gre za brezplačnega malčka, »težkega« le 3,7 Mb, ki pa v sebi nosi marsikaj. Nudi nam namreč podrobne informacije o matični plošči, predpomnilniku, pomnilniških modulih, grafični kartici in še čem. Informacije so dokaj podrobne in nazorno prikazane, dobra lastnost programa pa je tudi ta, da zna vse podatke shraniti v datoteko TXT ali HTML. Iz te datoteke lahko nato prekopiramo želene informacije, jih natisnemo in vzamemo zraven v trgovino, kjer bodo skoraj gotovo vedeli, kaj lahko kupite in česa ne.

Moj mikro, Marec 2012 | Miha Gradišnik |