JavaScript je sredi devetdesetih razvilo podjetje Netscape, takrat paradni konj internetnega buma. Zadeva se je v poskusni fazi imenovala Mocha, pozneje pa so jo preimenovali v LiveScript. A ker so programerji očitno med razvojem popili ogromno kave, se je to moralo nekako »poznati« tudi na končnem izdelku, ki je konec leta 1995 dobil ime JavaScript. Ta je sčasoma postal eno najbolj priljubljenih orodij spletnih programerjev in je iz nečesa, kar so »resni« programerji označevali kot amatersko in namenjeno le spletnim avtorjem, postal orodje, uporabno tudi zunaj spletnih brskalnikov, kot je bilo to na začetku. Zato ni čudno, če si veliko ljudi želi naučiti tudi tega načina programiranja.

Codecademy je spletna stran, za katero mislimo, da bo našla še veliko posnemovalcev. Najprej zato, ker gre za dobro idejo, pa tudi zato, ker se je ta izkazala za izredno zaželeno. Če se na stran v treh dneh prijavi 200.000 uporabnikov, je to količina, ki je nihče na svetu ne more ignorirati. Pokazala je tudi, da si ljudje očitno želijo naučiti programirati. Zato nas ne bo čudilo, če bomo v kratkem dobili še kakšne strani za učenje tudi drugih programskih jezikov.

In kako deluje Codecademy? Pravzaprav preprosto. Po kuharskem receptu. Pove vam, za kaj pri stvari gre in kaj naj naredite, vi pa ubogate. Vaj je deset, v vsaki pa je nekaj različnih korakov, iz katerih se naučite nekaj o spremenljivkah, zapisih, številkah, zankah »kaj če« in tako naprej. Seveda ne gre misliti, da boste ob teh desetih lekcijah že postali programer, res pa je, da vam bo stvar dala osnove, na katerih potem lahko marsikaj zgradite, če vas bo zanimalo.

V storitev se je po nekaj opravljenih lekcijah treba prijaviti. To sicer lahko pomeni, da bomo od snovalcev strani začeli dobivati kakšna sporočila, a v slabem mesecu dni, kolikor je minilo od naše prve uporabe do objave v Mojem mikru, nismo dobili še ničesar. A nas glede na videno ne bo motilo, če bi nam sporočili, da je zadeva razširjena.

Moj mikro, september 2011 | Miha Gradišnik |