CloneZilla sodi med programe, ki znajo izdelati natančno kopijo oziroma sliko diska, tako da je pozneje mogoče iz te slike vzpostaviti identično stanje, kot je bilo v času izdelave te slike. Če gre kaj rakom žvižgat, torej ni treba znova nameščati operacijskega sistema, gonilnikov, vseh programov, dodatkov, nastavljati različnih parametrov sistema in podobno. V sliki je to vse že narejeno. S tem seveda privarčujete marsikatero uro, pri poslovni uporabi, kjer je čas tudi precej denarja, pa se s tem lahko marsikaj prihrani. Do zdaj smo imeli v te namene bolj ali manj komercialne programe. Tisto, kar je bilo brezplačno, je bilo navadno bolj »bazično«. S prihodom CloneZille pa ni več tako.
CloneZilla je brezplačen program pod licenco GPL. Dobite jo v dveh različicah – Live in Server Edition. Verjetno ste že ugotovili, da je strežniška različica bolj namenjena poslovni rabi. Sicer načeloma deluje enako kot »navadna«, s to razliko, da izkorišča še protokol PXE in še kaj drugega za množično kopiranje sistemov v nove računalnike ali recimo postavitev večjega števila računalnikov z enakimi značilnostmi. Tu je zelo zelo hiter, če le vaše omrežje pozna vse dobrote, ki jih za to potrebujete. Če poznate še skriptne jezike, boste z njim lahko še kaj dodatnega postorili. Seveda v smeri optimiranega izvajanja. Za domačo uporabo pa bo vsekakor prišla v poštev različica Live.
Obe različici poznata datotečne sisteme ext2,ext3, xfs, FAT 16/32 in NTFS. CloneZilla pozna tudi »kloniranje« sektor po sektor, kar prinaša sicer večje slike, a je zato vse na enakem mestu, kot je bilo v izvirniku.
Pravzaprav edina pomanjkljivost programa je njegov »grafični« vmesnik. Tabulatorsko premikanje med funkcijami, odsotnost povratnih gumbov in še kaj spominja na stare DOS-ove aplikacije, kar je v sedanjem času vsekakor nenavadno.
CloneZilla je skupek medsebojno dobro povezanih programov. Namestitev poteka tako, si z MikroDVD-ja ali s spletne strani http://clonezilla.org/ snamete že pripravljene datoteke ISO oziroma ZIP. ISO zapečete na CD/DVD ali USB-ključek, s katerega je mogoče zagnati sistem. S teh medijev nato prenesete CloneZillo. Vse je že pripravljeno, ni dodatnih namestitev. Utegne se pojaviti kakšna težava s čudno strojno opremo, vendar dvomim, da kaj takega, kar ne bi bilo generično podprto, še sploh imate. Znotraj programa so »skriti« marsikateri programi. Poleg osnovnega je tu še GParted, ki je uporaben za izdelavo particij, dobite ga lahko tudi kot samostojen izdelek, tu so še urejevalnik, pa omrežna orodja, test pomnilnika in drugo.
Čeprav je zadeva videti dosovsko, linuxovsko ali kakršno koli že, se je uporabnikom Windows ni treba bati. Je namreč zelo preprosta za uporabo. Ko sistem »dvignete« z medija, dobite meni, kjer izberete, kaj boste počeli – izdelali kopijo diska oziroma particije ali pa iz obstoječe kopije vzpostavili stanje, ki je shranjeno v njej. Pri izdelavi kopije je naslednji korak izbira, kje bo shranjena slika. Tu pa smo zelo podrobno podučeni. Izbirate lahko med lokalnim diskom, strežnikom SSH, strežnikom Samba in strežnikom NFS. Lahko se premaknete tudi v ukazno vrstico in še kaj postorite ali naredite sliko v pogon, od koder postavljate sistem pod pogojem, da je ta zapisljiv in z dovolj prostora. Sledi še vnašanje morebitnih gesel in proces steče. Obnavljanje je seveda obratna operacija in poteka na čisto enak način. Pravzaprav čisto preprosto.
CloneZilli razen videza ni kaj dosti zameriti. Morda bi lahko snovalci dodali funkcijo postopnega kopiranja, kar pomeni, da bi bilo mogoče v eno sliko shranjevati spremembe delujočega sistema tako, da bi vedno imeli dokaj svežo kopijo. Morda pa bo kaj takega v naslednji različici.
| CloneZilla | |
| Namenjen: | Izdelavi kopije sistema, varnostnemu kopiranju diskov |
| Za: | Brezplačen, hiter, zna zelo veliko |
| Proti: | Manj prijazen do domačega uporabnika, večina operacij nima niti gumba za nazaj. |
| Cena: | Brezplačno |
| Spletni naslov proizvajalca: | http://clonezilla.org/ |
Moj mikro, Februar 2010 | Aleš Farkaš |
