Časi, ko je bila kultura branja stripov v Sloveniji splošno sprejeta (pa čeprav se je establišment uradne kulture nad njim pridušal, da je »škodljiva«), so umrli nekje z razpadom Jugoslavije. Časi, ko se je prodalo 60.000 izvodov ene številke Zvitorepca, so brez dvoma mimo. A trdno jedro bralcev in ustvarjalcev stripa ostaja in se zadnja leta širi …

To se lepo vidi po razširjeni ponudbi stripov v večjih prodajalnah knjig. Tudi v tujini je čutiti, da kriza stripov počasi pojenjuje, čeprav je jasno, da so njegovi prodajni zlati časi mimo. Sodobni rivalski mediji so pri mlajših generacijah pač storili svoje. Toda mar morajo biti novi mediji res rivalski stripu? Niti najmanj. Moč spleta je ravno v tem, da ni medij, ki bi konkuriral, temveč je metamedij oz. nekakšen nadmedij, ki zaobjame vse klasične medije. Tudi strip. Zato so se kmalu po razmahu (ne)kulture izmenjevanja datotek pojavile tudi datoteke vrste CBR. Za kaj gre? Čeprav niso tako »razvpite« kot datoteke MP3 ali torrent, gre pa za podobno načelo: hitro in udobno izmenjevanje stripov prek spleta in njih branje na monitorju.

KAJ JE CBR

CBR je okrajšava za Comic Book Reader in je pravzaprav stisnjena datoteka pravilno poimenovanih slikovnih datotek (JPG, GIF, BMP ...). Algoritem stiskanja je lahko poljuben in je razviden iz zadnje črke. Tako slednja pravzaprav ne pomeni Reader, temveč je oznaka, da je strip stisnjen s programom RAR. Če je bil uporabljen ZIP, dobimo CBZ, oziroma CB7 za stiskanje s 7s, CBT za TAR in CBA za ACE.

V SLUŽBI STRIPA

Tehnično gledano gre pri branju skeniranih stripov na zaslonu le za pregledovanje slik v zaporedju, zato se postavlja vprašanje, ali ne gre v tem primeru za nekakšno umetno izmišljevanje novih vrst datotek, ki je za nameček še popolnoma nepotrebno. Na prvi pogled se res zdi tako, a če ste kljub dvomom pripravljeni preizkusiti brezplačen program CDisplay, boste kmalu ugotovili, da tovrstna specializacija s seboj prinaša nekaj prednosti. Program resda ne prinaša novosti, ki jih ne bi že zdaj vseboval vsak povprečen pregledovalnik slik, a njegova prednost je ravno v ozki namembnosti, saj je zavrgel ves kup nepotrebnih možnosti in izpilil le tiste, ki so potrebne za udobno branje stripov. Prvi lep vtis je že ta, da branje privzeto poteka v celozaslonskem načinu in da CDisplay nima orodnih vrstic. Vse možnosti dobite z desnim klikom, kjer so urejene zelo intuitivno in zreducirane le na najnujnejše, hkrati pa lahko najbolj uporabljane hitro in zelo preprosto prilagodite po svoje. Dodatna prednost je lična urejenost celotnega stripa v eno datoteko, v nasprotju z goščo slikovnih datotek, ki bi se sicer valjale po disku. Tu je še poseben način dvostranskega prikaza, korekcija barv v primeru slabega skeniranja itd. CDisplay ima seveda še več prednosti, a njihovo naštevanje bi vzelo preveč prostora, zato ga je najbolje preizkusiti. Avtor je program sicer nehal razvijati že pred petimi leti (zadnja različica je 1.8), a še danes ni čutiti, da bi mu karkoli manjkalo.

Moj mikro, junij 2009 | Matej Frece