Klasični in nadvse poznani programi za pečenje CD/DVD-jev in še česa počasi preraščajo v zakladnico neuporabne navlake. Večina od nam tako priljubljenih programov, kot so Nero, Roxio in drugi, so že prestali vse porodne težave in se prelevili točno v tisto, česar nočemo – vseobsegajoči in predvsem neuporabni programi za normalno delo.
Če želite zapeči nekaj na hitro, lahko v skrajni sili uporabite tudi tistega iz operacijskega sistema – seveda če se je komu sploh uspelo navaditi na njega. Meni recimo nikoli. Prvič, ker še vedno ne deluje dobro, drugič pa si pri uporabi želim več svobode. Zato smo se lotili iskanja zamenjave za Nera in druščino, a samo kar zadeva peko.
CDBurner XP 4
Ta program je eden tistih, ki bi lahko zamenjali večje in neuporabne pakete v delu, ki govori o peki na CD/DVD-enote. Če ste zaradi tega, ker je brezplačen, pričakovali, da novejši standardi (dvoslojni zapis, HD-DVD, blu-ray) niso podprti, ste se zmotili.
V osnovi se CDBurnerXP usmerja na dve področji. Prvo je izdelava glasbenih CD-jev druga pa prosta peka podatkov. In te dve možnosti vam tudi ponudi pri zagonu. A ne prestrašite se, saj lahko s tema izbirama pravzaprav naredite skorajda vse. Pri glasbenih standardih za zdaj podpira MP3, WAV, OGG, FLAC in WMA. Dodana je možnost, da med glasbenimi datotekami ni premora.
Seveda lahko presnemavate in izdelujete kopijo neposredno na drug medij, manjka pa možnost zapisa v obliki CD-text. CDBurnerXP podpira zapisovanje preko meje (overburning) ter zaščito proti preobremenjenosti (buffer underrun).
Pri podatkovnih medijih lahko ustvarite tudi zagonske datoteke, da iz diska ustvarite zagonski CD. Zanimiva je pretvorba formatov BIN in NRG neposredno v obliko ISO. Prav tako lahko vse medije presnamete – zapišete v slednjega. Morda boste pogrešali kopico drugih formatov, a poskusimo se držati standardov, pa nam življenje bo vsem lažje.
Pri presnemavanju video formatov je treba kopijo pretvoriti v format UDF in šele potem bo šlo takom kot ste želeli. Pri Neru sem imel vedno občutek, da moram ob nakupu nove enote zamenjati tudi različico Nera, saj stara enostavno več ni prepoznala nove enote, kljub neštetim nadgradnjam. CDBurnerXP vam bo prepoznal vse formate, pa naj gre za USB, IDE, SCSI ali vodilo firewire.
Pri uporabniškem vmesniku za stare mačke ne bo težav, saj je vse na svojem mestu. Čeprav je razdeljen na štiri dele, se boste hitro znašli. Vse ikone so jasne in vse je dobro opisano. Seveda aplikacija v tem stoletju že podpira vse stvari, ki jih zna operacijski sistem (vleci- spusti, miškini hitri gumbi ...). Ne zna sicer odpreti nosilca (enote), če v njem ni praznega medija pred pečenjem. Zato pa recimo po peki preveri, ali je medij dobro zapisal, kar vzame malce več časa, a se včasih splača.
Ja, seveda mu manjka še tudi kaj drugega, vendar bo večini uporabnikom dovolj to, kar zna. Prav tako se boste morali sprijazniti s tem, da je z veliko kopico podatkov malce počasnejši, pa tudi pri peki kdaj pa kdaj kakšno ušpiči. Vendar vam bo dobro služil za peko zbirke, glasbenih datotek ali izdelavo arhiva.
BurnAware 1.2
Tudi BurnAware je predstavnik novodobnih pekačev s potencialom, da postanejo najboljši na svojem področju. Program ima dve različici. Prva, ki nas zanima, je seveda brezplačna in se imenuje Free. Druga je plačljiva in ima zato kopico dodatnih elementov, ki jih osnovna različica nima. Vendar pa nas v tem primeru zanima predvsem izdelava varnostnih kopij in arhiva, in to znata seveda obe.
Pri CD-Burnerju smo videli, da deluje le v klasičnem načinu, se pravi klasično delo z datotekami in prenašanje teh med okni. BurnAware se je usmeril na drugo stran, na čarovniški način izbire datotek. Druge možnosti vam sploh ne ponudi. Na začetku vam je tako ponujena možnost izdelave tega in tega, pa se odločite. Če bi želeli spremenit medij ali tip peke, se morate žal vrniti na osnovni zaslon in vse začeti znova.
Seveda tudi BurnAware že pozna vse formate (CD/DVD, dvoslojne, HD-DVD, blu-ray). Prav tako boste brez težav delali v večkratnimi zapisi. Iz slike zapisa zna narediti tudi nov prenosni medij in obratno. Drugače kot tekmec pa vam recimo video zapise kar prepiše (z diska na disk), tako kot je treba, brez odvečnih komplikacij. Tudi CD vam naredi iz znanih formatov (WAV, MP3, WMA). Tudi s prepoznavanjem strojne opreme ni pokazal težav, pa če smo mu podtaknili novo ali staro, je vse prepoznal in deloval.
Tudi BurnAware po končanem zapisu preveri, ali se je posnel v redu. Se pa brezplačna različica ne ponaša recimo z izdelavo zagonskih CD-jev, ustvarjanjem datotek ISO z diska ter podporo datotečnim sistemom ISO/UDF/Bridge in zapisu CD-text na avdio CD-jih.
Pomanjkljivosti, no ja. Vsak bo presodil, kaj mu pač manjka, in če je izguba prevelika, bo pač uporabil to, kar ima. Meni se je recimo dogajalo, da je predolgo testiral prazen medij. Neru se to nikoli ni zgodilo. Tudi ne pomnim, kdaj je Nero »skuril« kak disk. Tale mi je kakšnega že zapekel narobe. Prav tako nekako ni prepoznal prevelike količine datotek, da bi jih spravil na disk. A v poprečju je deloval zelo v redu.
BurnAware ima tudi dodatni orodji, in sicer že pozabljeno brisanje datotek s CD-jev ter funkcija polnega ali hitrega formatiranja – brisanja medija.
Če ne potrebujete vseh dodatkov, ki jih prinašajo vsem poznani velikani, temveč potrebujete le peko za prenosno enoto, vam je program, kot sta CDBurner in BurnAware, pisan na kožo. Roko na srce, koliko pa vas sploh ve, kaj vse ima Nero v svojem žepu. Se pa strinjam, da tudi Worda ne zna izkoristiti do potankosti nihče, pa ga vseeno uporablja velika večina.
Objavljeno: Moj mikro, Marec 2008 | Aleš Farkaš
