Ko se sistemu Windows dokončno zmeša, se običajno zaustavi in prikaže se moder zaslon, na katerem piše, da je šlo za hudo napako, sledi pa kopica latovščine, ki je nihče ne razume. Nato ser računalnik največkrat znova zažene. In ko se sistem spet vzpostavi, dobimo sporočilo, da se je računalnik po resni napaki znova »pobral« ter vprašanje, ali naj o napaki poroča Microsoftu. Toda poroča kaj? Še bolj pa nas zanima, ali je mogoče iz teh podatkov sklepati, kaj se je zgodilo v računalniku, da se je sesul, ugotoviti, ali gre za strojno ali programsko napako, in najti morebitno zdravilo, da se podobne stvari ne bi več dogajale. Sistem si podatke o sesutju običajno zapisuje v mapo Windows\Minidump. Tam se za vsako »rušenje« ustvari posebna datoteka, ki v imenu nosi tudi datum dogodka. Datoteke kar tako ne moremo odpreti, da bi pogledali, kaj je v njej, pa tudi če bi, se v tisti zmešnjavi ne bi kaj dosti znašli.

Nekoliko nam lahko pri razumevanju pomaga programček BlueScreenView. Od njega sicer ne gre pričakovati čudežev, bo pa problematiko naredil nekoliko nazornejšo, Ko ga zaženemo, program pregleda mapo Minidump, v njej odpre zadnjo nastalo datoteko in izpiše nekaj podatkov, iz katerih je mogoče sklepati, kje je jedro napake. Poleg grobega opisa napake, recimo kernel_mode_exception_not_handled, ki ga tako ali tako ne razumemo, dobimo v spodnjem oknu zaslona še seznam gonilnikov, ki so bili zagnani v času napake, na vrhu tega seznama pa so označeni gonilniki, katerih pomnilniški naslovi so bili »udeleženi« v sesutju. Tako morda celo res najdemo povzročitelja napake. Če na primer v opisu teh gonilnikov vidimo, da gre za grafične gonilnike, to lahko pomeni, da je kaj narobe s tem gonilnikom ali pa tudi z grafično kartico.

Program je torej dokaj zanimiv, čeprav od njega ne moremo pričakovati, da nam bo s prstom pokazal, kje je napaka. Ko bo na voljo kaj takega, bomo res vsi veseli, saj nas serviserji več ne bodo mogli vleči za nos.

Moj mikro, oktober 2011 | Miha Gradišnik |