
Stvar ni nedolžna in za varnost je treba poskrbeti tudi doma. Zamislite se samo nad tem, kaj vse se valja po vaših računalnikih. Morda pregrešna slika, film ali »samo« pomembni podatki. Seveda je take stvari najboljše imeti v mislih, ne na disku, pa vseeno.
Prav v ta namen se zadnje čase pojavlja vse več tovrstnih programov, ki vsebino zaklepajo po veljavnih standardih. In BCArhive je eden od teh. Za šifriranje uporablja simetrične algoritme (AES, Blowfish-256 in 448), bolj varovan algoritem Hash (SHA-256, SHA-1, MD5) ter seveda simetrične (RSA, ElGamal), ki delujejo po načelu ključev. Ker je šifriranje precej dolgovezna tema, se bomo raje obrnili k uporabniškemu vmesniku. Verjamem. da marsikoga sploh ne zanima, kako deluje šifriranje, pač pa ali se da s tem kaj konkretnega početi.
Uporabniški vmesnik precej spominja na razne arhivarske programe. Ikone so dovolj velike in razumljive, da boste tudi z malo truda ugotovili. kaj je za kaj. Seveda se BCArhive integrira tudi v operacijski sistem, tako da samega vmesnika sploh ni treba zagnati. Če se vam ne ljubi preveč ukvarjati s tipi šifriranja, lahko vse skupaj kar preprosto zaklenete le z geslom. Pri tem je treba premikati miškin kazalec, da se generirajo naključna števila, ki potem tvorijo okvir za šifriranje. Šifrirate lahko posamezne datoteke ali kar celotno strukturo map.
Seveda je moč programa v dodajanju večje količine javnih ključev. Prav tako je na voljo nadzor nad tem, kaj lahko kdo vidi in počne. Orodje za urejanje ključev je dobro, a sem videl že tudi razumljivejše rešitve. Programerji se marsikdaj ne zavedajo, da končnega uporabnika ne zanima, kaj za vraga pomenijo vse te kratice in oznake, temveč ali je to enostavno in dobro za uporabo.
Seveda zna program narediti tudi izvršno datoteko .exe, ki se sama razpakira na končnem mestu. Prejemnik mora poznati le geslo ali imeti določen certifikat, da lahko to naredi.
Ko stvari šifrirate, le ne pozabite na gesla oziroma ne izgubite ključev. Razbijanje ključev ali ugibanja pozabljenih gesel traja v nedogled. Ne lotite se tega, ker boste prej obupali. Eno in edino geslo držite v glavi, in to naj ne bo ime vaše tašče.
Moj mikro, Oktober 2008 | Aleš Farkaš