Alwilov odgovor na te nove izzive je paket avast! Internet Security 5.0, ki poleg protivirusne zaščite vsebuje še zaščito pred rootkiti ter vohunsko in zlonamerno programsko opremo, blokado skript, zaščito procesov virtualizacije, zaščito pred neželeno pošto (antiSPAM), preprečitev kraje osebnih podatkov/identitete (antiPHISHING), inteligenten in učljiv požarni zid, SandBox (peskovnik) in še kaj.

Pregled zaščitnih orodij smo začeli s požarnim zidom. Ta nas je zanimal zato, ker je to prvi izpod tipkovnic Alwilovih programerjev. In za prvič so naredili dobro delo. Zanj smo uporabili nekaj trikov, za katere smo vedeli, da imajo z njimi tovrstni programi težave, a je sistem vse prepoznal kar po imenu, tiste pa, ki jih ni znal imenovati, pa je preprosto ustavil. Podobno je bilo pri pregledu vrat (port-scani), iskanju lukenj in podobnih napadih.

Dobro se je paket obnesel pri zaščiti pred neželeno pošto. Nekajdnevna uporaba s poštnim računom, ki je namenoma tak, da naj neželena pošta kar dežuje, je pokazala, da sistem prepusti le redka neželena sporočila, pa tudi napačnih odločitev o tem, kaj je neželeno, je bilo malo. Sistemu lahko očitamo le to, da se samodejno doda le v Outlook, kjer se nastavi tako, da se neželena sporočila samodejno premaknejo v določeno mapo. Za druge poštne odjemalce je to treba narediti ročno v obliki pravila.

Protivirusna zaščita in zaščita pred zlonamerno programsko opremo delujeta enako kakovostno kot v brezplačni različici, kjer je v testih dosegla dokaj dobre rezultate glede na konkurenco, čeprav je na področju komercialnih rešitev mogoče najti boljše tekmece.

Pri tovrstnih programih nas zelo zanima tudi to, kako vplivajo na hitrost delovanja sistema. Avast! Internet Security je tu nekje v povprečju. Glede na to, da ne vsebuje nekaterih dodatkov v smislu starševskega nadzora, optimiranja sistema, opozarjanja na pošiljanje občutljivih podatkov prek elektronske pošte, bi lahko bil manj »požrešen«. Nekateri drugi sistemi so sicer krepko požrešnejši, a tudi ponujajo nekatere dodatke.

Kako torej oceniti paket? Če imate doma ali v podjetju več računalnikov, je sistem treh licenc cenovno zanimiva zadeva, saj je pri paketu razmerje med ceno in kakovostjo precej visoko. Nekateri morda ponujajo več, a tudi za višjo ceno.

Moj mikro, Marec 2010 | Zoran Banovič |