Gmail

Vedno več uporabnikov elektronske pošte svoj odjemalec zamenja za spletni vmesnik. Vmesniki različnih ponudnikov brezplačnih elektronskih naslovov so vse bolj izpopolnjeni, toda noben od njih v svojih zmožnostih ni šel tako daleč kot prav Gmail. Uporaba brezplačne elektronske pošte prek spletnega vmesnika je primerna predvsem za zasebne uporabnike, saj janez.kranjski@gmail.com ne deluje preveč profesionalno.

Čeprav gre za spletno aplikacijo, Gmail uporabnikom ponuja kar nekaj funkcij. Med drugim so tu zelo dober iskalnik po elektronski pošti, možnost uporabe dostopa prek POP-a ali IMAP-a z drugim odjemalcem, filtri proti vsiljeni pošti, kopica takšnih in drugačnih nastavitev, neposredno sporočanje prek spletnega vmesnika (tudi če si ne namestimo programa Google Talk) seznam opravil, koledar, integracija s storitvijo Google Docs in z urejevalnikom slik Picasa. To je skoraj vse, kar ponujajo veliki, seveda pa je vse skupaj popolnoma brezplačno. Gmail je idealna rešitev za tiste, ki pogosto uporabljajo različne računalnike, so veliko na poti ali si preprosto ne želijo nameščati posebne programske opreme za elektronsko pošto. Tak način sprejemanja pošte je varnejši, saj se vsa sporočila naložijo v strežnik, uporabnik pa priloge prenese v svoj računalnik le, če se za to posebej odloči. Uporabniki Gmaila si lahko delo z njim tudi poenostavijo z uporabo različnih razširitev za spletni brskalnik (npr. Gmail Notifier za Mozilla Firefox). Google Docs, spletni pisarniški paket, ki smo ga opisali v eni izmed prejšnjih številk, je še posebej uporaben. Kot orodje za sodelovanje bo prišel posebej prav tistim, ki elektronsko pošto med drugim uporabljajo za storilnost, v pomoč pa bo tudi pri pregledovanju prilog. Te si lahko v Gmailu ogledamo tudi v obliki HTML, kar je včasih prav tako zelo priročno. Gmail je na voljo v slovenskem jeziku.

Cena: Brezplačen
Spletni naslov proizvajalca: http://mail.google.com/

Mozilla Thunderbird 2

Ne morem si kaj, da ne bi na prva mesta zopet postavila svojih priljubljenih izdelkov iz sveta odprte kode. Mozilla Thunderbird je eden od tistih zrelih projektov, kot je npr. OpenOffice.org, ki se lahko brez težav postavijo ob bok komercialnim aplikacijam. Na voljo je za Windows, Linux in Mac OS X. Kot je značilno tudi za druge odprtokodne projekte, Thunderbird odlikuje odlična lokalizacija, tako da je program v celoti poslovenjen. Selitev iz Outlooka ne bi smela biti problem, saj zna Thunderbird uvoziti vse potrebne informacije. Sam po sebi ne vključuje koledarja in organizatorja. V tam namen si lahko namestimo sestrsko aplikacijo Mozilla Sunbird, ali pa uporabimo razširitve za Thunderbird, med katerimi bomo našli marsikaj in delujejo podobno kot razširitve za spletni brskalnik Mozilla Firefox. Kombinacija Mozilla Thunderbird–Sunbird–Firefox in OpenOffice.org lahko popolnoma nadomesti Microsoftov spletni brskalnik in pisarniški paket. Poleg zadovoljstva ob uporabi odprtokodne programske opreme in prihranka pri denarju bomo dobili tudi večjo varnost, boljšo podporo slovenščini in večjo prizanesljivost do morda malo dotrajane strojne opreme, zaradi česa bo boljša tudi odzivnost. Prav zato je ta rešitev še posebej priporočljiva za manj zmogljive računalnike in vse tiste, ki ne marajo softverskega kiča. Mozilla Thunderbird ima učinkovite filtre proti vsiljeni pošti, podporo več identitetam, podporo za Microsoft Exchange, od varnostnih funkcij pa so na voljo S/MIME, digitalni podpisi, šifriranje PGP in blokiranje skriptov. Vse to in možnost razširitve z že omenjenimi dodatki za nič evrov je vsekakor vredno premisleka, še posebej če nas skrbi varnost dela z elektronsko pošto. Ne le, da je za to že v osnovi bolje poskrbljeno, ampak je virusov, ki bi bili namensko spisani za Thunderbird, neprimerljivo manj od tistih, namenjenih okužbi prek Mircosoftovega Outlooka.

Cena: Brezplačen
Spletni naslov proizvajalca: www.mozillamessaging.com/en-US/thunderbird/

IBM Lotus Notes

Med alternativnimi odjemalci elektronske pošte se najdejo tudi tisti, ki imajo v mislih predvsem poslovnega uporabnika. Lotus Notes gotovo spada v to skupino. Na voljo je ne le za sisteme z operacijskim sistemom Windowsm ampak tudi za Mac OS in Linux. Njegova zgodovina je prav tako bogata kot nabor funkcij, saj je vse kaj več kot le odjemalec elektronske pošte. Veliko bolj kot na to spominja na celoten pisarniško-komunikacijski paket, ki pa je v primerjavi s paketom Microsoft Office z Outlookom ena sama aplikacija, in ne več različnih, kar pomeni popolno integracijo komunikacije in sodelovanja z urejanjem besedil, tabel, koledarjem, rokovnikom in vsemi drugimi orodji, ki jih Lotus Notes ponuja. Zato in zaradi slovesa verjetno najvarnejšega odjemalca elektronske pošte ima za seboj kult privržencev, prav tako pa se seveda najde nasproten kult kritikov. Ti izpostavljajo predvsem slabo združljivost z drugimi odjemalci, »prenapihnjenost« in s tem počasnost ter nestabilnost programa in drzge pomanjkljivosti, zaradi katerih raje izbirajo preprostejše odjemalce z manj funkcijami. Lotus Notes nikakor ni namenjen uporabnikom, ki od odjemalca elektronske pošte pričakujejo le to, da bo upravljal z njihovo pošto in bo morda poleg tega ponudil še kakšen koledarček. Je kompleksna, široko funkcionalna in varna rešitev za storilnost in komunikacijo, namenjena predvsem poslovnim omrežjem. Temu primerna je tudi cena, saj licenca stane od 109 do 155 USD brez davka, s čimer dobimo enoletno naročnino.

Cena: 109-155 USD za licenco letno
Spletni naslov proizvajalca: www-01.ibm.com/software/lotus/products/notes/

Yahoo! Zimbra Collaboration Suite (ZCS)

Kot pove že ime samo, Zimbra ni le odjemalec elektronske pošte, ampak komplet za sodelovanje. Leta 2007 je podjetje Zimbra skupaj z istoimenskim programskim paketom kupil Yahoo!. Obstajata dve različici programskega paketa. Ena je odprtokodna, druga, Zimbra Network, pa je namenjena poslovni uporabi in je delno komercialni program. Obe temeljita na tehnologiji Ajax. Zimbra je na voljo za Windows, Linux in Mac OS X. Čeprav slovenščine ni med uradno podprtimi jeziki, je večina programa že poslovenjena in obstajajo za to potrebne datoteke. Licence za omrežno uporabo je treba plačevati letno, za svoj denar pa smo seveda deležni profesionalne podpore in dodatnih funkcij, ki pridejo v poštev predvsem v poslovnih omrežjih. Zimbra Network omogoča postavitev lastnega strežnika, možen pa je tudi zakup strežnika prek spleta, če nimamo potrebne opreme. Plačljiva različica Zimbra Network je veliko primerljivejša s programi, kot sta Microsoft Exhange ali IBM Lotus Notes, kot z golim odjemalcem elektronske pošte, kot je Outlook. Zimbra Desktop je brezplačen program, namenjen delu z elektronsko pošto, ki vsebuje tudi koledar, omogoča urejanje dokumentov, povezovanje z mobilnimi napravami, poenostavljeno delo z brezplačnimi računi, kot so Gmail, Hotmail in Yahoo! Mail, ima zmogljivo iskalno funkcijo in zna uvažati podatke iz drugih odjemalcev. Seveda se lahko povezuje s strežnikom Zimbra Server in je združljiv z različico Network Edition. Čeprav je Zimbra platforma za komunikacijo, sodelovanje in delo z dokumenti, pa se ne ravna po paradigmi, ki jo je zastavil Outlook. Vmesnik je zelo zaznamovan s tehnologijo Ajax in občutek ob uporabi bolj spominja na spletno deskanje kot na klasično pisarniško delo. Poleg tega Zimbra brezšivno vključuje zunanje aplikacije, tako da lahko iz samega programa zelo elegantno upravljamo s podatki. Na podlagi številke poštne pošiljke, ki jo prepozna po formatu, lahko na primer prek spletnega sledenja pošiljk poišče podatke o lokaciji pošiljke in jih prikaže. Prepozna lahko naslov stavbe in njeno lokacijo prikaže na zemljevidu. Takšnih možnosti je nešteto in zaradi tega je Zimbra program z veliko uporabno vrednostjo in še večjim potencialom – nobeno presenečenje ne bo, če bo v kratkem po njej stegnil svoje lovke Microsoft ali Google. Ali pa kar oba.

Cena: Pribl. 25 USD na uporabnika letno
Spletni naslov proizvajalca: www.zimbra.com/

Eudora

Te dni je dokaj tvegano pisati o programu Eudora podjetja Qualcomm, saj se je pred kratkim znašel v neke vrste tranziciji. Od nekoč komercialnega programa se je spreobrnil na odprtokodno stran in deloma prevzel kodo programa Mozilla Thunderbird. Starejše različice so sicer še vedno na voljo, čeprav podpore zanje ni več. Nova, odprta različica programa (Eudora 8 Penelope) je še v fazi testiranja oziroma različici beta, po kateri je končni izdelek težko soditi. Tisti, ki so odjemalec Eudora že uporabljali, se bodo verjetno hitro znašli v novi različici, saj se vmesnik ni kaj dosti spremenil in je mnogo bolj podoben klasični Eudori kot Thunderbirdu. Odprtokodna zasnova obeta boljšo združljivost z drugimi odjemalci, vključno z uvažanjem osebnih podatkov, podporo različnim operacijskim sistemom (Poleg Windows in Mac OS-a se bo med njimi znašel tudi Linux) in najverjetneje tudi lokalizacijo za slovenski jezik. Tako kot večina manj široko uporabljanih odjemalcev elektronske pošte je tudi Eudora gotovo varnejša izbira kot Microsoft Outlook, glede drugih prednosti in pomanjkljivosti pa bo za pravo opredelitev treba počakati na končno različico. Glede na to, da je Eudora slovela kot eden bolj trdno, stabilno in varno zastavljenih odjemalcev elektronske pošte in da Mozilla Thunderbird ne more biti slaba zasnova za nadaljnji razvoj, smo lahko optimisti in upamo, da bodo razvijalci združili najbolje iz obeh svetov. In ne obratno.

Cena: Brezplačen
Spletni naslov proizvajalca: www.eudora.com/

Alpine

Da ne bo ta seznam poln le uporabniško pretirano prijaznih grafičnih programov, moram omeniti še vsaj eno orodje za entuziaste. Nekateri se gotovo spominjajo legendarnega programa Pine, ki so ga razvili na Univerzi v Washingtonu in sprva izdali leta 1989 za sisteme tipa Unix. Danes Pine ni več deležen nadaljnjega razvoja, saj ga je leta 2007 nasledil program Alpine. Alpine ohranja podobo aplikacije na podlagi ukazne vrstice, vendar ni treba, da bi se tehnično manj podkovani uporabniki zaradi tega ustrašili. Čeprav verjetno ni primeren za popolne računalniške začetnike, omogoča nastavitve večine potrebnih parametrov kar prek uporabniškega vmesnika, tako da ni potrebno urejanje konfiguracijskih datotek. Alpine je skrajno preprosta, robustna, zrela, fleksibilna aplikacija brez odvečne prtljage, zelo primerna za uporabo v nizkozmogljivih sistemih. Čeprav je delo z ukazno vrstico morda nekoliko težavno za običajnega uporabnika, se splača vložiti nekaj časa in napora, če si želimo uživati, kar ponuja program take vrste. Priučiti se uporabe nekaj ukazov ne bi smelo biti tako težko, sploh glede na to, da Alpine ponuja odlično dokumentacijo, kot je značilno za projekte njegove vrste. Podpira seveda tako sisteme tipa Unix kot Windows in Mac OS X in je stoodstotno brezplačen. Alpine za preprosto podobo skriva izjemno zmogljiv nabor funkcij

Cena: Brezplačen
Spletni naslov proizvajalca: www.washington.edu/alpine/acquire/

SODBA

Odjemalcev elektronske pošte je na ducate in zelo verjetno je, da kakšni odlični rešitvi delam krivico s tem, da je ne omenjam. Ni težko opaziti, da so si med seboj zelo različni. Nekateri se opirajo na klasičen model odjemalca elektronske pošte, kot je tudi najbolj razširjen Outlook. Takšna sta na primer Mozilla Thunderbird in Eudora. Na še strožjo preproščino prisega Alpine. Najmočnejši sodobni trend so predvsem med domačimi uporabniki spletni vmesniki za delo z elektronsko pošto. Gmail je po zmogljivosti šel celo tako daleč, da bi ga lahko počasi uvrščali v drugo skupino programov, ki prav tako skrbijo za delo z elektronsko pošto – »groupware«. To so programski paketi za sodelovanje, komunikacijo in delo z dokumenti, ki so namenjeni predvsem storilnosti in zato poslovnim uporabnikom. Vidimo lahko, da je možno s kombiniranjem brezplačnih programov doseči enako ali še bolje kot z nakupom kompleta Microsoft Office, ki vsebuje Outlook. Če nas plačevanje za stvari že posebej veseli, lahko za enak ali manjši denar dobimo dosti več – seveda pa se moramo na prvem mestu vprašati, kaj sploh potrebujemo. Microsoftovemu Outlooku razen visoke cene in težav z varnostjo sicer težko kaj dosti oporekamo, saj je soliden odjemalec elektronske pošte. Prav pa je, da si ogledamo tudi konkurenco in se prepričamo, da so alternative več kot dostojne.

Moj mikro, oktober 2009 | Špela Šalamon