Pojavljajo pa se tudi čedalje naprednejši organizatorji delovne površine, ki vam sliko oziroma kar celotno namizje zavrtijo za 360 stopinj. Le malo domišljije je potrebno in stvar res deluje. Med zrnjem in plevami je težko izbrati. Vsake toliko pa se pojavi kak program, ki izstopa.

Če ste pomislili, da boste spet pretikali med raznimi okni ali hitrimi tipkami, ste se zmotili. 360 Desktop je pravo tridimenzionalno namizje, ki zna marsikaj. Delo opravlja na osnovi »štirih« slik, ki so združene in se gladko vrtijo po zaslonu. Treba je samo premakniti miško in že ste drugje. Najprej boste ugotovili, da pri namestitvi dobite novo ozadje. Vaše staro več ne bo dovolj dobro, saj zdaj potrebujete 360-stopinjsko sliko. Težava, ki sem jo odkril takoj na začetku, pa je, da ne moremo dodati svoje slike. Škoda, vendar verjamem, da bo to odpravljeno v naslednji različici.

Druga zelo močna stvar je podpora za vtičnike. Z njimi postane okolje pravo multimedijsko skladišče. Posamezno okno lahko tako imate odprto neprestano, v ozadju pa vse teče normalno. Težava je z njihovim zapiranjem. Ker je program še v preizkusni dobi, sem imel kar nekaj težav s temi programi, ki se niso hoteli ugasniti.

Če se takoj vprašate, kako je s porabo sistemskih sredstev, ne skrbite. Vsi današnji mlinčki so dokaj zmogljivi za tovrstno početje. Pomnilnik vam tako kradejo bolj odprti programi in tisti, za katere še sami ne veste, kaj vse počenjajo.

Pomikanje je precej preprosto in gladko. Če se ne znajdete s premikom miške, je na vrhu zaslona tudi »kompas«, s katerim se preprosto prestavite v drugo smer. Vse ikone ostanejo na zaslonu tam, kjer ste jih pustili, se pravi so lahko tudi razmetane. Že vidim tiste, ki morajo imeti vedno pospravljeno površino. Kako bo šele zdaj.

Težava z ikonami je tudi ta, da se po izklopu Desktopa vse nameščene ikone znajdejo na enem zaslonu, seveda urejene anarhično in brez vrstnega reda. Škoda, da se njihovih položajev program ne zapomni.

Čeprav je program v preizkusni dobi, deluje izredno stabilno in navdušujoče. Če bo le avtorjem uspelo popraviti napake in dodelati pomanjkljivosti, bo to pravo 3D-okolje.

Moj mikro, September 2008 | Aleš Farkaš |