Spomini na december in z njim povezane družinske praznike so vedno sveži. Zima (resda bolj klavrna) in njene radosti so za nami, a na obzorju so že spet lepši in daljši dnevi. Kmalu po prvomajskih praznikih bo čas za počitnice, nakar se bo leto spet zavrtelo. Ker na tem mestu berete o fotografiranju v praksi, se namenimo nekaj pozornosti enemu najzahtevnejših področij − družinski fotografiji!

Družinska fotografija, kot rečeno, obsega marsikatero fotografsko zvrst in ker je tako, mora fotograf imeti nekaj znanja, izkušenj, sem ter tja pa še srečo. Za začetek je dobro poznati nekaj fotografskih pravil glede kompozicije. Namreč vse prevečkrat v domačih albumih vidim fotografije sončnih zahodov z nagnjenimi horizonti, fotografijo pokrajine, kjer je na fotografiji vse preveč dolgočasnega, jasnega neba brez oblačkov, glavni motiv pa je dobil prostor le na spodnjem robu fotografije. Velikokrat se srečam s portreti, ki so posneti preveč centralno. Ali pa je v ozadju motiva preveč motečih elementov. Veliko tovrstnih težav bo rešenih ob upoštevanju pravila tretjin.

Pravilo tretjin
Kaj pa je zdaj to? Nič posebnega, le vidno polje (sliko) razdelite z navideznimi vodoravnimi in navpičnimi črtami na tretjine. Ob fotografiranju pa bodite pozorni na to, da naj morski horizont (najlažje za predstavo) zavzame spodnjo tretjino, če so na nebu lepi oblaki, in ravno obratno, če je na razburkanem morju plovilo, nebo pa je jasno, a žal fotografsko dolgočasno. Isto pravilo tretjin upoštevajte tudi pri portretih, posnetkih gorskih panoram ali pa rojstnodnevnih zabav na vrtu.

»Lovljenje« otrok
Kadar fotografirate otroke ali pa hišnega ljubljenčka, se potrudite le toliko, da se sklonite, počepnete ali pa kar ležete na tla, in posnetek iz te perspektive bo absolutno lepši kot posnetki otrok v vrh glave ali pa kužkov hrbet. Otroci so sploh poglavje zase, saj se hitro zavedajo, da so fotografirani in takrat ponavadi začno pozirati, ki ponavadi ne deluje naravno. Zato jih poskusite fotografirati od daleč, da jih ne motite pri njihovi igri, ko so najbolj pristni in sproščeni. Ali pa otroka fotografirajte tako pogosto, da mu je foto kamera nekaj povsem vsakdanjega, ne pa le naprava, ki jo izvlečete iz torbe le za rojstni dan in za novo leto.

Onstran pravega kota
Raziskovanje z aparatom vas bo pripeljalo tudi do spoznanja, da aparat dostikrat držite tudi drugače kot strogo pod kotom 90 stopinj. Če je posnetek postrani z razlogom, pridobi pri dinamiki posnetka, enostavno ni statičen in dolgočasen. Pravila obstajajo, a izkušen fotograf jih bo sem ter tja kršil v svojo korist.

Premikajoči se motivi
Posebna zgodba so fotografije premikajočih motivov. Najprej glede kompozicije. Očesu zelo ugaja, če ima gibajoče telo pred seboj prostor. Se pravi, ko fotografiramo kolesarja, naj ima pred seboj v smeri gibanja prostor. Naj ga rob fotografije ne utesnjuje. Tako posneta fotografija bo predvsem razbila dolgočasno centralno kompozicijo in še smer gibanja bo pravilneje nakazana.

Ostrina
Največje težave pa ima fotograf tovrstnih motivov z ostrino. Ostra slika je osnovni pogoj, da jo sploh shranimo in kasneje natisnemo, sicer bo fotografija le dokument, in še ta tehnično slab. Kako jo doseči? Najlažje je imeti ostro fotografijo, ko je dovolj svetlobe. Takrat nam bodo svetlomeri v aparatih omogočili delo pri zelo kratkih časih naših zaklopov v aparatih. Tako bo motiv zamrznjen v trenutku časa. Videli smo že posnetke padajočih kapljic, formule ena ali pa celo krogle iz pištole. Zato je bilo treba zadostiti le enemu pogoju: zaklop se je moral izredno hitro odpreti in zapreti. Zato pa aparat zahteva veliko dobre svetlobe, da je fotografija pravilno osvetljena. In tu trčimo na največjo težavo fotografov. Največkrat je svetlobe odločno premalo! Lahko si pomagamo z bliskavicami, bolj odprtimi zaslonkami (če gre), povečanjem občutljivosti tipal z ISO-nastavitvijo. Vse to pa žal zahteva poznavanje opreme in izkušnje.

VLOŽITE KAJ TUDI V ZNANJE

Ker se kot »fotograf obsedenec« zavedam, da ne hodite vsi po svetu s foto kamero 24 ur na dan kot sam, vam še enkrat toplo priporočam, da pri nakupu aparata ali pa pri trošenju za dodatno opremo, prihranite kak evro za naložbo v svoje znanje, kajti vaše fotografije bodo le tako resnično boljše in silne funkcije, ki se bohotijo v današnjih aparatih., ne bodo več bavbav.

Moj trenutni izbor

Za katere aparate, ki so dostopni na našem trgu, sem mnenja, da so dober nakup?
V najnižjem cenovnem razredu, do 200 evrov, bo dovolj že Olympus FE-180, ki bo popolnim začetnikom všeč zaradi enostavne uporabe. V tem razredu ima čudovite aparate tudi dobro poznana Praktica. Resnično pa bi vas rad odvrnil od nakupa raznih neznanih blagovnih znamk tipa Universum, Trust …
Največ ponudbe imate že samo razred višje med 200 in 400 evrov. Tu se najde za vsakogar vse. Za popotnike zatesnjeni pred vodo in prahom Pentax Optio W10. Olympus FE-200 ima širokokoten objektiv, ravno tako Ricoh Caplio R4 in R5. V damske torbice se lepo prilegajo lepo oblikovani in zelo napredni po funkcijah mali Canon Ixus 600 in Olympus mju 700 ter najnovejša Nikon S10 ali Nikon S50c. Tudi Fuji ima odgovor v tem razredu z malim aparatom Finepix F11, ki se zelo dobro izkaže v slabih svetlobnih razmerah.
Zgornji cenovni razred pa je rezerviran za nekoliko zahtevnejše uporabnike, ki jim bodo po godu aparati, kot so Canon Ixus 800IS , ki ima vdelano stabilizacijo slike, Canon PowerShot S3 IS je favorit med aparati z velikim optičnim zumom, Olympusov mju 725SW pa gre lahko pod vodo do 5 metrov. Naj ne pozabim še na Canon G7 in Fuji Finepix S9600. Modelov in blagovnih znamk je še veliko, tako da moj izbor vzemite le kot pomoč pri izbiri.