In če je verjeti napovedim, so tudi njemu šteti dnevi. Sicer do tega še ne bo prišlo v naslednjih dneh, a stanje se na račun pametnih telefonov in čedalje zmogljivejših tablic vztrajno spreminja. Zato je vprašanje, ali se lahko izognemo osebnemu računalniku oziroma prenosniku pri prenosu in obdelavi posnetkov iz digitalnih fotoaparatov, vsekakor na mestu. Če povzamemo, digitalni fotoaparat, pametni telefon ali tablica. Lahko s tem na dolgi rok preživimo oziroma ohranimo spomine za zanamce?

Začnimo pri vprašanju, kako zmogljive so tablice oziroma pametni telefoni. Razen tistih najcenejših se jih večina ponaša s procesorjem na frekvenci okoli 1 GHz in več, vsaj 1 GB pomnilnika, le s prostorom, namenjenim uporabniku, so praviloma skopi, od 8 GB in naprej. Poleg tega so procesorji največkrat vsaj dvojedrni, v novejših skrivajo večinoma štiri oziroma tudi osem jeder. Čez palec lahko rečemo, da so tablične naprave primerljive z osebnimi računalniki pred sedmimi, osmimi leti, zmogljivejše po procesorski moči lovijo tri do štiri leta stare vstopne modele. Glavna težava je pravzaprav pomanjkanje prostora, saj tudi zmogljivejši modeli ponujajo največ 64 GB za uporabnikove podatke. V svetu osebnih računalnikov, kjer smo razvajeni z desetkrat večjo količino, je to na prvi pogled seveda zelo malo, tu si lahko pomagamo z zunanjimi diski oziroma oblačnimi storitvami. Ločljivost zaslonov je navadno 1200 x 800 ali več, glavna omejitev je drugje, v sami velikosti tablic. Te so pri najbolj razširjenih modelih omejene na 7- do 10-palčne diagonale zaslona, kar utegne biti največja ovira pri obdelavi posnetkov. Če pogledamo povprečne prenosnike, se ti ponašajo z zelo podobno ločljivostjo, 1366 x 768 pik, a s to razliko, da je zaslon bistveno večji, do 15 palcev. HD-ločljivost zaslona na tablici ne pripomore k lažji obdelavi, le k boljšemu ogledu fotografij. Naslednja na vrsti je programska oprema oziroma operacijski sistem. Če izberete iOS (iPad), ste na malo bolj varni strani, a boste za to plačali več. Večino aplikacij najdete tudi na Androidu, a tu se vam lahko zgodi druga neprijetnost, da aplikacija ne bo na voljo za vašo napravo. Ne le pri zahtevnejših, ampak tudi pri splošnih, recimo Google Mail ali Maps. Vsekakor pred nakupom preverite, ali tisto, kar želite uporabljati, tudi resnično deluje. Preverite tudi strojne zmogljivosti, priporočamo vsaj 1 GB delovnega pomnilnika, dvojedrni procesor in vsaj 16 GB trdega diska z možnostjo razširitve na micro SD-karticah. V nasprotnem primeru priporočamo 32 GB ali več. En del vam bodo pobrale aplikacije, drugega podatki, tako da za fotografije ne ostane prav veliko.

S strojno opremo in operacijskim sistemom smo končali, naslednji korak je prenos posnetkov iz fotoaparata na tablico. Glede na to, da je čedalje več fotoaparatov opremljenih z Wi-Fi oddajnikom oziroma omogoča uporabo SD-kartic z Wi-Fi oddajnikom, je to zelo eleganten način prenosa. Ni najhitrejši, a zanj ne potrebujete nobenih dodatnih kablov ali vmesnikov. Poleg tega vam omogoča prenos v realnem času, kar utegne priti prav pri fotografiranju dogodkov. Slaba stran tega je večja poraba energije, Wi-Fi zahteva svoj davek. Ko so posnetki enkrat na tablici, nam za varovanje posnetkov prav pridejo oblačne storitve. Dropbox, ki je med najbolj znanimi, sodeluje s Samsungom in pri nakupu nekaterih njihovih naprav dobite tudi 50 GB prostora, ki je zastonj za leto ali dve. To je več kot dovolj, če ste kolikor toliko kritični in slabe posnetke izbrišete ter obdržite le izbor. Dropbox med drugim omogoča samodejni prenos fotografij in te naredi le takrat, ko ste priklopljeni na Wi-Fi omrežje, da vam ne bi po nepotrebnem zaračunali prenosa podatkov v mobilnem omrežju. Dropbox seveda ni edini ponudnik oblačnih storitev, tudi Google+ na primer omogoča samodejni prenos posnetkov. Glede na to, da gredo fotografije v družabno omrežje, preverite vaše nastavitve, kdo vse si jih lahko ogleda.

Programov za obdelavo posnetkov je kar nekaj, nam se je najbolj priljubil Snapseed. Odkar je Nik Software pod okriljem Googla, je za mobilne telefone in tablice zastonj. Omogoča kar nekaj naprednih možnosti, vključno z osvetlitvijo temnih delov, poljubnim vrtenjem in dodajanjem različnih okvirjev. Programa bodo veseli tudi ljubitelji črno-bele fotografije, saj ima kar nekaj zanimivih možnosti. Odlično in zelo uporabno orodje je tudi JustPicture, ki omogoča ogled in ocenjevanje posnetkov ter s tem lažje razvrščanje oziroma izdelavo varnostnih kopij. Praktično vse tako, kot smo navajeni na osebnem računalniku, le vmesnik je drugačen. Zadnje poglavje, ki je sicer čedalje manj priljubljeno, je izdelava posnetkov na fotopapir ali v obliki fotoknjige. Na tem področju smo, milo rečeno, razočarani, če se še najde aplikacija za izdelavo fotoknjige, je izdelava fotografij praktično črna lisa. Znajdete se lahko na dva načina, prenesete posnetke na osebni računalnik ali uporabite katero od spletnih aplikacij, kar vam utegne vzeti kar nekaj časa. Našli smo le eno storitev, pošiljanje elektronske razglednice, a je cena temu primerna. Na slednje bo torej treba še počakati, do takrat pa za te namene uporabljati osebni računalnik.

Tablice so dobro vodilo prihodnosti in kažejo, kam se utegnejo stvari razviti. Enostavnejši uporabniški vmesnik, ukinjanje vmesnih pripomočkov (mišk in drsnih ploščic) za delo in glasovni ukazi so že realnost. Shranjevanje podatkov v oblačnih storitvah in hiter brezžični internet to le še pospešujeta. Glavni premik bomo morali narediti v lastnih glavah, namreč to, da je vse to že na voljo in tudi cenovno dostopno, le začeti moramo uporabljati. Seveda ta nov koncept ni za vse fotografe, predvsem zahtevnejši se ga bodo izogibali, kolikor se bo le dalo. A večini ostalih utegne olajšati delo na nekaterih področjih in s tem odpreti nove možnosti. Ena od njih je tudi povezava tablice in TV-sprejemnika, kar nam omogoči čisto drugačno gledanje posnetkov. Oziroma dodatno varnostno kopijo, ki vedno pride prav. Ne pozabite, škatle za čevlje so preteklost, fotografije v digitalni obliki pa nekaj, kar lahko izgine v trenutku.

Moj mikro, Marec April 2013 | Alan Orlič