Na Office 365 smo v Sloveniji čakali nesorazmerno dolgo,vsaj v primerjavi z drugimi Microsoftovimi izdelki. Če je bil zamik med angleško in slovensko različico običajno okoli 100 dni, se je pri tem izdelku ta številka več kot podvojila. Medtem ko je »razviti« svet v testno fazo lahko vstopil že aprila letos, smo morali v Sloveniji na to čakati pol leta dlje. A tudi v tem času nismo dobili slovenske različice, ampak le možnosti testiranja delno prevedene angleške različice. Polna bo na voljo šele čez nekaj mesecev. Zakaj tako?

Razlogov je vsekakor več. Ko gre za tovrstne plačljive spletne storitve, je stvar očitno precej drugačna od klasičnih metod nakupa in prodaje programske opreme. Ker gre za storitev, ki deluje na »enem« mestu, je treba najprej zgraditi ustrezne informacijske centre, kjer bo storitev dejansko tekla. To pa ni ne poceni ne nekaj, kar je mogoče narediti čez noč. Centra namreč ni mogoče postaviti kjer koli na svetu in ga ponujati komur koli, saj je treba upoštevali lokalne zakonodaje držav, od koder prihajajo uporabniki. Na eni strani je treba tej zakonodaji ustreči, na drugi pa tudi počakati ali lobirati, da se ta sploh sprejme, saj je ponekod popolnoma neprimerna in neuporabna za sodobne tehnološke trende. Druga stvar, ki jo je treba vedeti, je, da je Slovenija majhen trg in za Microsoft temu primerno tudi pomembna. Ne pravimo, da ni, a če lahko nekdo na nekem trgu ustvari za 1000 enot prometa, na drugem pa za 50, je povsem jasno, kateri mu bo pomembnejši. Tako pač je in s tem se moramo sprijazniti. Kakor koli že, Office 365 je v testni fazi na voljo tudi pri nas in seveda smo si ga ogledali.

KAJ SPLOH JE OFFICE 365?

Office 365 je Microsoftova zbirka poslovnih storitev v oblaku. Poslovnih zato, ker je stvar namenjena predvsem poslovnim uporabnikom, zbirka pa zato, ker pod eno streho vsebuje več različnih storitev. In kakšne so te storitve? Kako se razlikujejo od dosedanjih storitev Live!?
Office 365 obsega štiri oziroma pet različnih storitev. Prva je Exchange Online in je sistem elektronske pošte, temelječ na strežniku Exchange 2010, s tem, da tega strežnika nimamo pri sebi, ampak gre kar za Microsoftovega, ki je nekje na Irskem ali Nizozemskem (na teh mestih so centri za Evropo), in ta ga tudi vzdržuje in upravlja, uporabnik je tu le tisti zadnji člen, ki se ukvarja le z uporabniki, ne pa z delovanjem sistema. Exchange je viden na dva načina. Skrbniški del, kjer gre za sistem dodajanja uporabnikov, tvorjenja skupin, upravljanja stikov in podobno, smo omenili, uporabniški del pa je na pogled dokaj podoben Outlooku oziroma Outlook Web Accessu, če smo natančnejši. Gre za polnokrvno storitev spletne pošte, ki je precej zmogljivejša od, recimo, Hotmaila, Live!maila ali kakor koli že imenujemo dosedanje storitve. Spletna storitev ponuja 25 GB prostora za pošto na uporabnika, omejitev velikosti posamezne priponke pa je 25 MB. Do pošte je mogoče dostopati tudi prek mobilnih naprav.

Drugi način komuniciranja v Officeu 365 je LyncOnline. Gre za sistem neposrednega sporočanja, ki poleg klasičnega besedilnega, zvočnega in video komuniciranja omogoča tudi telekonference, deljenje namizja, informacije o dostopnosti in še kaj.

Poleg komuniciranja so v paket vključili tudi Office WebApps, torej spletne pisarniške programe. Gre za spletne različice Worda, Excela, PowerPointa in OneNota, ki so enake tistim iz SkyDriva oziroma storitev Live!.

Naslednja komponenta je SharePoint Online in je namenjena izmenjavi ter skupinskemu delu z dokumenti. Nekaj skupinskega dela je mogoče v realnem času v Excelu in OneNote, v Wordu in PowerPointu pa ne oziroma je tu omejeno na to, da so dokumenti v SkyDriveu. SharePoint ponuja 500 MB prostora za dokumente na uporabnika, dokupiti pa je mogoče še 500 MB.

K tem storitvam Microsoft prišteva tudi klasično, torej namizno različico Office Professional Plus, saj gre za nekaj, kar je z Officeom 365 dokaj tesno povezano. In to na dva načina. Pri zato, ker se ob namestitvi storitve v obstoječ Office 2007 ali 2010 dodajo nekateri elementi, ki spletno in namizno komponento povezujejo v celoto, drugič pa zato, ker Office 365 (pri nas) ne bo na voljo brez namiznega Officea.

Toliko glede vsebine. In komu je zadeva namenjena? V Sloveniji bosta na voljo dve različici, označeni s P in E oziroma K. »P« je najverjetneje kratica za Professional, namenjena pa je podjetjem z manj kot 25 zaposlenimi, ki nimajo lastnega IT-ja, prek Officea 365 pa lahko pokrijejo veliko pisarniških potreb. V tem paketu je mogoče Office Professional Plus najeti le letno. Drugi paket, »E«, verjetno kratica za Enterprise, je namenjen podjetjem vseh velikosti, ki imajo tudi lasten IT in bi radi vanj integrirali tudi spletni Office 365. V tem paketu je mogoče Office Professional najeti tudi mesečno. Na tiskovni konferenci je Microsoft napovedal, da se bodo cene, ko bo seveda na voljo komercialna različica, gibale okoli 5,25 € na uporabnika za paket P in 3,5 € na uporabnika za načrt E. Mesečno seveda.

PRAKSA

Zaradi zaključka redakcije smo se z Officeom 365 lahko zabavali le nekaj dni, a smo tudi v tem času lahko dobili vtis o tem, kako zadeva deluje, čeprav vse funkcionalnosti in vseh kaveljcev gotovo še nismo spoznali. Namestitev sama je dokaj preprosta. V iskalnik vpišemo Office 365 in v njem nato povezavo do slovenske strani www.microsoft.com/sl-si/office365/online-software.aspx. Tam izberemo brezplačen preizkus in sledimo navodilom. Nič zapletenega. Odpre se preprosto okno z naslovom Start here, preko katerega nas sistem vodi po postopku namestitve. Nastaviti moramo spletni Outlook oziroma Exchanegonline, namestiti Lync (prenesti moramo slabih 70 M) in komponente za povezavo in to je bolj ali manj vse. Vse drugo je stvar igranja. Povedati pa je treba, da morate za uspešno dodajanje komponent za povezavo zadostiti pogoju, da imate nameščen vsaj Office 2007 SP2 ali Office 2010. V Office 2003 se dodatki ne bodo namestili.

O podrobnostih posameznih komponent bomo obširneje pisali v eni naslednjih številk, ko bomo storitev primerjali s konkurenco, na tem mestu pa bomo našteli le nekaj najosnovnejših značilnosti. Najprej Outlook. Ta je dokaj podoben Outlooku iz namizne različice, le da nima opravilnega traku. Delo je identično in uporabnik se v njem hitro znajde. Tudi Lync je dokaj znana zadeva, saj je zelo podoben Messengerju, le da omogoča nekatere dodatne funkcije, ki smo jih že omenili. Spletne različice Worda, Excela, PowerPointa in OneNota so identične tistim iz storitve Windows Live!. Gre za dokaj okleščene različice programov, ki so namenjene osnovnim funkcijam. Za resno delo vsekakor potrebujemo namizne različice, spletni Office pa le kot odlagališče oziroma prostor, kjer prek mesta skupine (Team Site − SharePoint) sodelujemo z drugimi člani skupine. In to je verjetno tudi Microsoftov namen, saj si ne želijo, da bi ljudje namizni Office zamenjali s spletnim, ampak da bi bil ta dodatek oziroma dopolnilo.

Prek storitve je mogoče izdelati tudi lastno spletno stran, mogoče pa je dodati tudi lastno obstoječo domeno, tako da je stran povezana z obstoječo spletno stranjo. Seveda pa moramo biti lastniki te povezane domene.

Moj mikro, januar 2012 | Zoran Banovič |