Če je verjeti, kar nam zatrjujejo najpomembnejši informatiki na svetu, bomo v oblak kmalu spravili praktično vse. Od fotografij in filmov pa do lastnih in celo poslovnih dokumentov. To pa še ni vse. Oblak bo poskrbel tudi za obdelavo teh dokumentov. To pomeni, da programov za obdelavo slik, urejevalnikov besedil, elektronskih preglednic in celo poslovnih programov ne bomo več imeli nameščenih v lokalne računalnike, pač pa bodo sedeli nekje v internetu in se od tam tudi zaganjali. Seveda se pri vsem tem poraja cela vrsta vprašanj, od komunikacijskih, varnostnih, licenčnih in še kakšnih. Vprašanj, ki jih v enem samem prispevku ni mogoče obdelati. Zato smo se odločili, da se omejimo, tokrat na spletne pisarniške zbirke.

Osnovna ideja spletnih pisarn je v tem, da omogočajo dostopa do najrazličnejših vrst dokumentov in njihovo obdelave, ne glede na to, kje je uporabnik. Besedila, elektronske preglednice, predstavitve, fotografije, filme, glasbo in podobno so na voljo doma, v službi in na poti, če le imamo povezavo v internet in kakšno napravo, ki se je sposobna vanj priključiti. Sliši se dokaj zanimivo. Toda kako je z realnostjo? Smo ta trenutek že tako daleč, da lahko rečemo, da gre za uporabne storitve, ali pa smo še vedno v fazi, ko nam ponujajo le predogled idej, ki bodo nekoč »meso postale«?

Pregledali smo torej, kaj je ta trenutek na voljo in kako zadeva deluje. Primerjali smo pet spletnih pisarniških storitev. Med njimi sta Microsoft Office Web Apps in Google dokumenti, o katerih se največ govori, ter storitve Acrobat.com, ThnkFree Online Office ter Zoho Office, o katerih se govori nekoliko manj, a zato niso nič manj zanimive. Seveda obstaja še kar nekaj rešitev, vendar smo se omejili na tiste, ki ne zahtevajo lokalne namestitve. Prav tako v test nismo vključili rešitev, kot je na primer Oraclov Cloud Office, kjer gre načeloma prav tako za spletno rešitev, vendar je na voljo le kot programski paket za strežniško namestitev, in ne kot splošna spletna rešitev. Prav tako smo se omejili le na za končnega uporabnika brezplačne rešitve, pri čemer možnost dodatnega nakupa spletnega prostora nismo obravnavali kot plačljivo storitev. V test nismo vključili niti Microsoftove storitve Office 365, saj gre za zdaj za beta različico, poleg tega pa naj bi šlo za plačljivo storitev, namenjeno poslovnim uporabnikom, o čemer bomo pisali, ko bo zadeva za to zrela.

Pri testu spletnih pisarn smo se namenoma osredotočili predvsem na tri najpogostejše naloge – urejanje besedila, elektronske preglednice in izdelavo predstavitev. Te smo najpodrobneje pregledali, čeprav nekatere storitve ponujjajo še precej več.

KDO JE KDO

Kot rečeno, smo testirali pet spletnih pisarn, ki se med seboj precej razlikujejo. Pa najprej malce opišimo vsakega izmed »tekmovalcev«.

Google Dokumenti je ena od Googlovih storitev, ki jih je kar precej. Pisarniška komponenta ponuja urejanje besedil, elektronsko preglednico, izdelavo predstavitve, dokumenta PDF, obrazca, slike in zbirke. Izdelava teh dokumentov je dokaj preprosta in nekako spominja na različice Microsoftovega Officea izpred kakih 15 let. Delo je preprosto, če pa se kaj zatakne, lahko posežemo po pomoči, ki je kar dobro založena tudi z videoposnetki. Ti so delno Googlovi, delno pa prispevki skupnosti. Nanjo pri Googlu kar nekaj dajo, saj lahko uporabniki svoje besedilne dokumente, preglednice, predstavitve in podobno kot predloge dajo na voljo tudi drugim uporabnikom. Vidi pa se, da je Googlovih uporabnikov, predvsem zaradi Gmaila, veliko in da se Google boji, da bo zadeva prerasla njihove zmožnosti. Zato ima vsak uporabnik na voljo le 1 GB prostora, posamezen besedilni dokument je lahko velik le en megabajt, preglednica dvajset, predstavitev pa deset, kar je v sodobnem času dokaj malo.

Microsoft Office Web Apps je Microsoftova spletna različica pisarne. Omogoča izdelavo Wordove, Excelove, PowerPointove in datoteke OneNote. Če smo za Googlovo pisarno rekli, da je videti kot stara različice Officea, pa lahko za Microsoftove rečemo, da so na prvi pogled videti kot Office 2010. Tudi v njej najdemo opravilni trak, le da je ta precej okrnjen glede na polnokrvno namizno različico. Uporabniki najnovejših različic se boste zato v njih hitro znašli. Da gre za dokaj novo zadevo, govori tudi to, da je na primer tiskanje za zdaj mogoče le iz spletnega Worda in PowerPointa, pri Excelu, kjer bi ga morda bolj potrebovali kot pri PowerPointu, pa ga (še) ni. So pa bili pri Microsoftu zelo darežljivi s prostorom, saj ga ponujajo največ od vseh pisarn. Skupen brezplačen prostor je 25 GB, posamezni dokumenti pa so lahko veliki do 50 MB.

Acrobat.com je spletna različica Adobove vizije pisarne. Stvar je očitno še v povojih, saj je kolikor toliko dokončan le Buzzword, ki je ime za urejevalnik besedil. Elektronska preglednica nosi oznako beta, predstavitev pa »labs«, kar daje vedeti, da gre za nedokončane izdelke. Da je res tako je videti tudi po tem, da je storitev na voljo le v angleškem jeziku. Poleg omenjenih Adobe ponuja še nekaj storitev, kot so videokonference, pošiljanje velikih datotek in podobno, ki so v osnovni različici brezplačne, naprednejše funkcije pa plačljive. Dokumente lahko uporabnik organizira kot osebne ali javne in jih temu primerno postavlja na osebno ali javno delovno področje. V brezplačni različici je delovno področje žal lahko le eno. Uporaba izdelka je preprosta, saj je tudi sam dokaj špartanski. A ker gre za veliki Adobe, je v prihodnosti vsekakor pričakovati kaj zanimivejšega.

ThinkFree Online Office je izdelek korejskega podjetja Hancom. Sestavljajo ga urejevalnik besedil Write, elektronka preglednica Calc, predstavitveni program Show ter urejevalnik spletnega dnevnika Note. Moduli so v storitev vključeni kot javanski dodatki (applet), kar pomeni, da mora uporabnik prek spleta k sebi prenesti kar nekaj kode, ki se nato prenese v javanski pogon (Java VM) brskalnika. To sicer poteka samodejno, pomeni pa precej čakanja. Konkurenti temeljijo na strežniškem izvrševanju kode, kar pomeni večjo hitrost, je pa res, da lahko ThinkFree zaradi javanskega načina neposredno dostopa do lokalno shranjenih datotek in jih lokalno tudi shranjuje. To bi moralo pomeniti, da je zadeva, ko je enkrat naložena, precej hitra, kar pa se v praksi ni pokazalo. Kaj pa delo? Najkrajše bi ga lahko opisali kot nekaj, kar je podobno Wordu, preden se je Microsoft odločil za opravilni trak.

Zoho Office je pravzaprav ena najstarejših spletnih pisarn, saj smo jo videli že takrat, ko Google in Microsoft o tem še sploh nista govorila. Sestavlja ga kopica najrazličnejših komponent, nosijo pa dokaj zgovorna imena, kot so Writer, Sheet, Show, Planner, Calendar in podobno. Njihova funkcija je torej jasna že iz imena. Čeprav je zadeva zunaj že kar nekaj let, pa so vse komponente razen elektronske preglednice še vedno v fazi beta testiranja. Pri tem je najbolj smešno to, da je pri edini komponenti, ki ni v beti, torej Sheet, največ napak in težav. Zoho je sploh znan po tem, da svojim komponentam, ki jih je res veliko, pogosto dodaja nove funkcionalnosti, ki pa niso dodelane in se zato večkrat sesedejo. To je posebej pogosto pri uvažanju dokumentov. Zoho Office je poleg obilice funkcij, ki jih ponuja, zanimiv tudi zato, ker omogoča izdelavo makrov za ponavljajoče se funkcije. To bi bilo zelo zabavno in koristno, če se zadeva ne bi pogosto sesuvala. A kakor koli že, Zoho je eden boljših izdelkov na trgu …

Moj mikro, junij 2011 | Zoran Banovič |