Prikaz naprednih nastavitev v Windows 7. Opaziti je, da je ekološka ozaveščenost informacijskih podjetij vedno večja.

Najšibkejši člen računalnika, kar zadeva porabo, je vsekakor napajalnik, zato moramo biti pri njegovi izbiri še posebej pozorni. Ste vedeli, da obstaja organizacija 80plus, ki podeljuje certifikate tistim napajanjem, ki znajo pametno razporejati energijske vire? Kar v praksi pomeni, da napajanje, ozaljšano s to nalepko, ne bo vedno porabilo enako sredstev, ampak bo količina odvisna od zahtevnosti operacij, ki jih sistem v določenem trenutku izvaja. Moč kupljenega napajalnika naj ne presega vaših delovnih navad, zato pred izletom v trgovino dodobra razmislite, kaj nameravate z novim strojem početi.

Naslednji sestavni del na seznamu, ki ga gre podrobneje pogledati, je disk. Ko se odločate za velikost hrambe, ki vam je nujno potrebna, primerjajte alternative. Tudi tu lahko prispevate svoj delež k čistejšemu okolju. Diski SATA so na primer varčnejši kot starejše naprave IDE, kar je zopet en dokaz več, da nam je (končno) skrb za naravo zlezla v podzavest in v skladu s tem ravna tudi industrija. Ker ni bojazni, da bi v današnjem času kupili disk IDE, vas bomo raje opozorili na razlike med napravami SATA. Vsakdo ve, da hitrejši ko je disk, več elektrike porabi, zato naj vas ne premamijo marketinške zvijače v obliki visokoletečih obratov, s katerimi naj bi izdelek žongliral z vašimi podatki. Naj vas raje prepričajo konkretni rezultati. Koliko več hitrosti dobite za enkrat več porabljene energije? Nekateri predstavniki družine SATA se postavljajo z naprednimi zmožnostmi manjšanja porabe energije, tisti z enim pladnjem (single-platter), kjer so kovinske plošče z magnetno površino za hrambo informacij, so varčnejši, prav tako se določeni pri nedejavnosti hitreje izklopijo oziroma preidejo v stanje mirovanja. Če denar ni problem, lahko posežete po ultrahitrih, a obenem varčnih diskih SSD, ki jih zaradi (pre)visoke cene žal še ne moremo šteti za polnokrvno zamenjavo razširjenih debeluščkov.

Pri izpraševanju trgovca nadaljujemo z optično enoto. Slednja naj podpira čim več najrazličnejših formatov (če jih potrebujete), da bo PC-škatla na koncu vsebovala le eno. Kaj hitro se zgodi, da se ob potrebi po branju določenega formata kupi nova namenska naprava in se doda k osnovni konfiguraciji. Nobena razlika med optičnimi enotami na trgu ni tako velika kot razlika v porabi energije med eno in dvema sorodnima napravama v istem računalniku. Torej, imejte raje eno samo napravo, četudi porabi več, kot različne, varčne naprave s podobnimi zadolžitvami, ki v seštevku naš zeleni sistem preobrazijo v požrešnega onesnaževalca.

Posebno pozornost namenite procesorjem, ki za sabo potegnejo še marsikatero drugo (napačno?) odločitev. Najtežje je delati kompromise pri izbiri osredja računalniškega sistema, saj so nas tako prepričali proizvajalci. Leta nasilnega oglaševanja hitrosti procesorjev ter možnosti navijanja v nastavitvah matičnih plošč so pustili globoke sledi. Kljub temu se ne pustite zmesti, kajti zelena izbira bo vseeno zmogljivejša od računalnika, ki uporabljate danes. Za to se je treba zahvaliti noremu razvoju in eko ozaveščanju proizvajalcev. Industrija polni police z vedno boljšimi komponentami za manjšo ceno in zdi se, da je glavno vodilo razvijalcev strojne opreme: »Manj je več!« Kaj vse so stlačili na ubogo matično ploščo! Če nimate kakšnih posebnih zahtev, na njej danes najdete vse, kar vam informacijsko zapriseženo srce poželi.

Za konec dodajte notranji pomnilnik (RAM). Tu je izbira preprosta: čim manj modulov. S tem bo poraba manjša in hkrati učinkovitost večja.

KUPITE ŽE SETAVLJEN RAČUNALNIK

Zakaj bi se trudili z izbiranjem posameznih manj potratnih komponent, ko so našo skrb za ohranjanje narave začutili že proizvajalci domačih računalnikov? Raje kupite že sestavljen računalnik, ki se ponaša z odličnim energijskim izkoristkom, a obenem ne pozabi na naše zahteve po zmogljivem računanju.

Trend malih prenosnikov je začel Asus s svojim nepričakovanim prodajnim hitom – Eee PC. Ker je v tem primeru šlo bolj za miniaturizacijo še vedno (dovolj) zmogljivih komponent, moramo pravo zeleno pobudo s strani industrije iskati drugje. Domači uporabniki se lahko odločite za napravo fit-PC2, ki se ponaša s kar 96 % manjšo porabo električne energije kot njegovi veliki namizni bratje. Ali pa izberemo kak varčnejši model iz Eco linije podjetja HP. Hewlett-Packard ponuja namreč na svoji spletni strani poleg standardnega cenika tudi informativni izračun izpusta toplogrednih plinov, ki ga povzročata izdelava in uporaba izbranega artikla. Ekološko zavedni administratorji imajo na izbiro na primer serijo varčnih strežnikov Boston iGloo. In še bi lahko naštevali …

IZBIRA NAPRAVE

Včasih je veljalo, da so uporabniki prenosnikov bolj ekološko ozaveščeni kot tisti z namiznimi prijatelji. Temu že dolgo ni več tako, kajti na trgu so male namizne naprave velik hit. Ponudbo tako imenovanih nettopov (namizni računalniki skromnejših zmogljivosti, primerljivi z netbooki) dopolnjujejo mali ter varčni prenosniki, pametni telefoni in kup drugih namenskih, računalu podobnih naprav (npr. iPad, iPod Touch, Kindle, konzole …). Na sploh velja, da je najslabša različica mišičasti domači stroj, ki je nepretrgoma v uporabi oziroma je vklopljen noč in dan. Raje uporabljajte namenske naprave. Pametni telefoni so odlični za branje elektronskih sporočil, branje na elektronskem papirju je užitek, igranje s konzolami pa je neprimerljivo udobnejše kot za pisalno mizo.

RECIKLAŽA

Reciklaža v je v ekologiji le izhod v sili. Najboljše je porabo zmanjšati, druga rešitev po kakovosti je vnovična uporaba naprave oziroma podaljševanje njene življenjske dobe, šele na tretjem mestu pa je reciklaža starih materialov. A včasih ne gre drugače, zato ob nakupu novega računalnika najprej poskrbite, da bo izbrani trgovec uredil vse potrebno za reciklažo vašega starega stroja, nato pa ga povprašajte o pakiranju novega. Embalaža naj bo iz lahko razgradljivih ali za reciklažo primernih materialov. Resda je recikliranje v modernem svetu lahko velik problem, saj države »izvažajo« surovine za reciklažo v tretji svet (države v razvoju), kjer imajo včasih precej krute metode recikliranja (beri: neprijazne do narave). Vendar se stanje izboljšuje in prepričani smo, da s povečanjem recikliranja prispe tudi večji nadzor nad takšno dejavnostjo.

Moj mikro, Julij-Avgust 2010 | Aleš Forte |