Vsi govorijo le še o tem, kako pomemben je prehod v oblak in kako na ta način omogočiti svojim uporabnikom »dostavo« potrebnih aplikacij na njihove naprave. Ena glavnih prednosti je oziroma naj bi bila, da se aplikacije ne nameščajo na posamezne naprave, ampak so skupaj s potrebnimi podatki nameščene na centralni lokaciji. Iz tega lahko sledi zaključek, da je prehod v oblak zanimiv predvsem za podjetja, ki so decentralizirana, ali pa je večje število uporabnikov mobilnih in zato pri delu uporabljajo različne naprave - prenosne računalnike, tablične računalnike, pametne mobilne telefone … Drug problem, ki ga računalništvo v oblaku (delno) rešuje, se skriva v dejstvu, da se večina bremena, povezanega s sledenjem tehnološkim spremembam, prenese na ponudnika tovrstne storitve, kar gre pogosto z roko v roki z razmišljanjem vodilnih v povezavah z znižanjem stroškov (posledično tudi sredstev, namenjenih izobraževanju zaposlenih). Prehod v oblak pa zahteva varno, hitro in odzivno komunikacijsko infrastrukturo, saj bodo v nasprotnem primeru uporabniki zelo nezadovoljni. V oblačni terminologiji pa to pomeni hudo neurje.
Pri pogovorih z različnimi strokovnjaki in »strokovnjaki« sem spoznal, da je pojem oblaka, podobno kot pri vremenski napovedi, lahko precej širok – vreme bo zmerno jasno, delno oblačno, možne rahle padavine s snegom do nižin … podobno kot pri pravnikih, ko vam bo pet pravnikov dalo po možnosti osem mnenj. Pojem oblaka smo delno že razjasnili, zato dodajmo le še, da gre pri oblaku za zagotavljanje potrebnih virov za procesiranje in shranjevanje v obliki storitve določeni skupini uporabnikov. Za pojmom oblaka pa se skriva večplastni sistem, ki je končnemu uporabniku neviden. Tako kot vsi priljubljeni pojmi se tudi pojem oblaka zlorablja za različne tržne namene. To seveda ne pomeni, da je izdelek slab, nesporno pa tovrsten pristop običajno ne škodi prodaji, prej nasprotno. Tudi sami verjetno že uporabljate kakšno od storitev v oblaku, pa se tega verjetno niti ne zavedate (na primer Dropbox, Gmail).
IŠČEM … NAJDEM
Zagotavljanje dostopa do datotek s pomočjo različnih spletnih servisov ni posebna novost in jo lahko zagotovimo tudi brez oblakov. V oblaku zagotavljamo bistveno več funkcionalnosti, postavlja pa se vprašanje, ali te funkcionalnosti upravičijo potrebne finančne vložke. Pod drobnogled smo zato vzeli cenovno ugodno rešitev, ki jo lahko uporabimo za domačo rabo (ali manjše podjetje). Pri tej rešitvi se prepletajo elementi javnega oblaka (dostop prek storitve ponudnika) in zasebnega (strojne opreme v lasti uporabnika). Ko govorimo o cenovno ugodni rešitvi, imamo v mislih resnično minimalen strošek, zanimivo rešitev pa smo našli na spletni strani http://pogoplug.com/. Med napravami smo izbrali najcenejšo – Pogoplug Clasic, saj je ustrezala našim željam po nizki ceni in dejanskim potrebam, hkrati pa je le ta edina dobavljiva tudi v različici za EU tržišče. Od ostalih dveh naprav se razlikuje tudi po vdelanem procesorju in vmesnikih, ki jih imamo na voljo za priklop pomnilniških medijev. Razlike med posameznimi modeli si lahko ogledate na http://pogoplug.com/devices. Kot že rečeno, iskali smo poceni napravo, in Pogoplug jo s ceno 29,95 evra več kot opravičuje. Žal je temu treba prišteti še strošek poštnine, ki izdelek podraži za skoraj polovico. V tolažbo nam je lahko le dejstvo, da je bil izdelek dostavljen le nekaj dni po opravljenem plačilu.
Moj mikro, Julij Avgust 2012 | Marko Koblar
