Pogoplug Clasic (v nadaljevanju krajše Pogoplug) je treba ob prvem zagonu aktivirati. Postopek je resnično preprost, saj ponudnik prek spleta sam najde napravico (tudi za NAT-om brez dodatnega odpiranja požarnega zidu), žal pa se je zaradi starejše različice spletnega brskalnika postopek aktivacije ustavil tik pred koncem. Pri ponovitvi postopka je bilo zato treba malce »pomagati« z ročnim vpisom unikatne (ID) kode naprave. Po postopku, ki traja dobro minuto, je naprava aktivirana in pripravljena za uporabo. Prvo presenečenje: ponudnik nam za doplačilo ponuja licenco Pogoplug PC, ki nam podobno funkcionalnost ponuja na osebnem računalniku – za znesek 29.95 evra. Do licence za enega uporabnika pa lahko pridemo tudi brezplačno, če po piramidnem sistemu vpeljemo v Pogoplug pet drugih uporabnikov, ki namestijo preizkusno različico.
Pogoplug se na lokalno omrežje priključi prek vdelanega vmesnika 1000Base-T ethernet, priklopu pomnilniških medijev so namenjeni trije (USB 2.0) vmesniki na zadnji strani ter en vmesnik na sprednji. Ob priklopu USB-ključka Pogoplug samodejno zazna nov disk in ga »pripravi« za uporabo. Do datotek v svojem oblaku lahko uporabnik dostopa prek spletne strani https://my.pogoplug.com/signin s pomočjo uporabniškega imena (naslova elektronske pošte) in gesla. Po uspešni prijavi se v okolju spletnega brskalnika prikaže okolje oblaka, v katerem najdemo aktivne diske in mape z določeno vrsto datotek. Prek tega vmesnika tudi v celoti »konfiguriramo« naš oblak. Določimo lahko uporabnike oblaka, ustvarjamo hiperpovezave, prek katerih določenemu uporabniku omogočimo dostop do želenih datotek, nastavimo parametre varnostnega kopiranja (s pomočjo katerih lahko dokumente samodejno kopiramo v oblak), brez težav pa je »Pogo« našel v domačem omrežju tudi Lexmarkov mrežni tiskalnik (E332n) in omogočil njegovo uporabo v oblaku. V meniju Security lahko najdemo tudi možnost vključitve SSH-dostopa na Pogoplug, ki nam omogoči dostop do naprave na ravni uporabljenega OS (Linux) – neposredno prek SSH-odjemalca mimo ponudnika. Seveda se skušnjavi nismo mogli upreti, zato smo se prijavili prek SSH-ja. Ukazni niz uname -a da odgovor Linux Pogoplug 2.6.31.6_SMP_820 #96 SMP Tue Feb 8 12:08:54 PST 2011 armv6l GNU/Linux. Niz cat /proc/cpuinfo vrne informacijo Processor : ARMv6-compatible processor rev 5 (v6l) processor : 0, BogoMIPS : 279.34, processor : 1, BogoMIPS : 279.34. Ukazni niz cat /proc/mtd pa mtd0: 08000000 00020000 "NAND 128MiB 3,3V 8-bit",mtd1: 00e00000 00020000 "boot", mtd2: 07200000 00020000 "rootfs".
Informacije potrjujejo predvidevanje, da je mogoče na to strojno opremo namestiti tudi kakšno drugo različico OS (več o tem morda v kakšni od naslednjih številk). Druga možnost za dostop do virov v našem oblaku je dostop prek paketa Pogoplug Backup, ki ga prenesemo z domače spletne strani. Tudi v tem primeru mora biti za dostop do virov vzpostavljena povezava s spletno stranjo ponudnika, po uspešno vzpostavljeni prijavi pa se nam vsi pomnilniški mediji, priključeni na Pogoplug, prikažejo kot posamezni imeniki na novem disku (v našem primeru P:Pogoplug). S pomočjo Pogoplug Backupa lahko izvajamo samodejno kopiranje imenikov oziroma datotek v oblak. Še največji očitek je, da je domači oblak neuporaben tudi »lokalno«, dokler se ne vzpostavi povezava proti »ponudniku«. V tem primeru moramo medij (na primer ključek) odstraniti in priključiti na drugo napravo.
PROTI LASTNEMU PREPRIČANJU
Brez dvoma je imel v primeru Pogopluga poleg praktične potrebe pomembno vlogo pri odločitvi o domačem oblaku tudi element potrošništva - skoraj smešno nizka cena. Tako izveden oblak je zanimiv zaradi zasnove in preproste implementacije, ne daje pa odgovorov na nekatera splošna vprašanja, povezana z oblaki (na primer, kaj je z izbrisanimi podatki oziroma prenesenimi). Priznam, prekršil sem celo lasten sklep izpred nekaj let, ko sem zaradi propada ponudnika spletne storitve ostal sam z neuporabno strojno opremo in sklenil, da se v podobne projekte ne bom več podajal. A v tem primeru je vendarle drugače, saj je Pogoplug mogoče videti tudi v luči poceni platforme (strojne opreme), ki jo lahko uporabimo tudi za drugačne potrebe. Ne nazadnje je to lahko tudi korak v smeri »ozelenitve« domačega okolja, ko bo »Pogo« s porabo okrog pet vatov zamenjal star računalnik v vlogi strežnika … »prodajnik« pa bi verjetno hitro izračunal, kako hitro se bo povrnil vložek prek prihrankov električne energije in koliko energije smo že prihranili od zagona oblaka pa do trenutka, ko berete to besedilo.
Moj mikro, Julij Avgust 2012 | Marko Koblar
