Prvi izdelek je bil poslan na trg še istega leta in se je imenoval Virtual PC 2004, naslednje leto je prišel Virtual Server 2005, leta 2005 pa še Virtual PC for Mac. Razvoj slednjega so žal opustili s prihodom Intelovih procesorjev v Mace. Seveda pa so nadaljevali razvoj preostalih dveh in ju pozneje dali na voljo uporabnikom brezplačno.
Microsoft Virtual PC 2007
Navedena različica je namenjena namiznim (desktop) računalnikom in omogoča izvajanje več operacijskih sistemom istočasno v enem fizičnem PC-ju. Na voljo sta dve različici, in sicer 32- in 64-bitna, obe pa sta brezplačni. Za delovanje potrebuje nameščen operacijski sistem Windows XP ali Vista in se obnaša kot aplikativna nadgradnja obstoječega operacijskega sistema. Kot si bomo ogledali v nadaljevanju, je namreč mogoče nekatere različice namestiti tudi brez osnovnega operacijskega sistema, saj vsebujejo tudi jedro (core), ki lahko temelji na jedru Unix/Linux ali celo Windows.
Zanimiva, lahko pravzaprav rečemo dobrodošla je licenčna politika; z enim licenčnim sistemom Windows lahko poganjamo do 4 virtualne računalnike, na katerih teče ena od različic Windows (desktop in server), po novem pa tudi Linux in celo IBM OS/2. Posebej dobrodošlo je ohranjanje podedovanih (legacy) aplikacij, ki na primer delujejo samo z Windows 98 ali Windows NT.
Z dodatkom Virtual Machine Additions je Microsoft poskrbel za boljše delovanje, saj je optimiral gonilnike in uvedel nekatere izboljšave, kot so skupna raba odložišča in mape v skupni rabi. Z omenjenim dodatkom je mogoče tudi »vlečenje in spuščanje« med gostiteljem in gostujočim operacijskim sistemom.
Virtual PC 2007 podpira virtualizacijo procesorjev Intel VT in AMD-V, ki jo vklopimo v BIOS-ovih nastavitvah, če seveda naš procesor to tudi podpira. Program je odlična vstopna točka za začetnike, uporabnike operacijskega sistema Windows.
URL: www.microsoft.com/windows/products/winfamily/virtualpc
Microsoft Virtual Server 2005 R2
Naslednja različica, ki je namenjena že zahtevnejšim uporabnikom in tistim, ki imajo opravka s strežniki. Podpira tako 32- kot 64-bitne operacijske sisteme Windows in z dodatkom Virtual Machine Additions for Linux tudi nekatere najbolj razširjene Linuxove distribucije. Prepoznal bo naprave iSCSI in z njimi omogočil tudi visoko razpoložljivost v gručah (cluster). Tako kot njegov mlajši brat podpira virtualizacijo, vgrajeno v procesorje Intel VT ter AMD-V. Poleg strežniških operacijskih sistemov pa kot gostitelja podpira tudi sistema Windows XP Professional (SP2 in SP3) in Windows Vista (Business, Enterprise in Ultimate). Licenčna pravila omogočajo namestitev 4 strežnikov iste različice, ki pa mora biti Enterprise. V praksi to pomeni, da smo pravzaprav upravičeni poganjati 5 strežnikov v eni strojni opremi!
Nadzor in upravljanje potekata prek spletnega brskalnika, programa Microsoft Operations Manager (MOM), oddaljenega odjemalca Virtual Machine Remote Control Client Plus (VMRC+) oz. novega System Center Virtual Machine Manager 2008. Za selitev fizičnega strežnika v virtualno okolje je na voljo orodje Virtual Server Migration Tool (VSMT), ki podpira virtualizacijo vseh strežnikov iz družine Windows Server System (tudi NT 4.0 Server). Virtualizacija strežnikov je skoraj nujna, če imamo še vedno aplikacije, ki tečejo le na strežniku Windows NT 4.0, ki pa ga Microsoft in proizvajalci strojne opreme že dolgo ne podpirajo. S tega vidika je skoraj nemogoče postaviti strežnik Windows NT 4.0 na najnovejši strojni opremi, saj gonilniki preprosto niso na voljo. V tem primeru je virtualizacija edina rešitev, da »preselimo« strežnik v novo strojno opremo, za nameček pa lahko povišamo razpoložljivost z uvedbo virtualne gruče strežnikov.
In seveda, tudi Virtual Server je brezplačen, na voljo pa sta različici Standard in Enterprise.
URL: www.microsoft.com/windowsserversystem/virtualserver
Microsoft Server 2008 Hyper-V
27. februar 2008 je bil »dan D«, ko je bil uradno predstavljen Windows Server 2008. Nova različica je prinesla kar nekaj novosti, ki so jih narekovali predvsem uporabniki oz. sistemski skrbniki ter načrtovalci informacijskih sistemov. Ena od pričakovanih novosti je tudi podpora virtualizaciji, vključena v operacijski sistem. Zanimivo je, da je bila prvim različicam Windows Severja 2008 priložena beta različica virtualizacijskega dodatka Hyper-V, zdaj pa je na voljo že končna različica kot brezplačni prenos z Microsoftove spletne strani. Sicer pa je mogoče kupiti več različic (Standard, Enterprise, Datacenter, Web ter posebni izdaji za procesorje Itaium). To pa še ni vse, za nameček si lahko omislimo različice s podporo virtualizaciji Hyper-V ali pa takšne brez. Razlika v ceni je smešna, slabih 30 ameriških dolarjev!
Licenčna pravila so podobna kot pri Virtual Serverju 2005. Na primer, različica Enterprise omogoča uporabo 4 virtualnih in enega gostiteljskega strežnika.
Konfiguracija strojne opreme jo seveda odvisna od potreb oz. zahtev uporabnika. RAM je najpomembnejši, na drugem mestu je diskovje in na tretjem procesor. Optimalno bo deloval s procesorji Intel VT in AMD-V.
Od virtualnih strežnikov seveda pričakujemo visoko razpoložljivost. Če izpade fizični strežnik, ki gosti več virtualnih strežnikov, je škoda lahko zelo velika, saj naenkrat ni na voljo kar nekaj logičnih strežnikov! Zato je v poslovnem produkcijskem okolju nujno vpeljati diskovne sisteme, ki si jih deli več računalnikov. S tem ne dobimo samo nujno potrebne redundance, ampak tudi možnost »selitve« virtualiziranih strežnikov iz enega na drugi fizični strežnik in to le v nekaj sekundah! Microsoft tehnologijo imenuje »Hyper-V High Availability«. Na voljo sta tudi optimiranje prometa v omrežju (Netwok Load Balancing) in »okleščena« postavitev Core, kjer se odpovemo tradicionalnemu grafičnemu vmesniku, upravljanje pa se izvaja prek upravljavske konzole v drugem (fizičnem) strežniku. Sicer pa sta upravljanje in nadzor najpreprostejša z novim orodjem System Center Virtual Machine Manager 2008, ki pa ni brezplačno.
Kot virtualne strežnike podpira tudi Linux, za začetek Novellov SLES 10, kar je rezultat dogovora med Microsoftom in Novellom. Slednje pomeni tudi to, da je na Novellovem SLES-u mogoče poganjati Windows Server 2008 (seveda v virtualnem okolju).
URL: www.microsoft.com/windowsserver2008/en/us/hyperv.aspx
Preizkusite paradne konje
Virtualizacija prinaša kar nekaj revolucionarnih novosti in v nekaterih primerih zelo poenostavi uporabo informacijske tehnologije. Zelo uporabna je za testiranje, razvoj in preizkus tudi novih izdelkov. V ta namen je Microsoft pripravil kar nekaj svojih paradnih konjev v formatu VHD (Virtual Hard Disk), ki so na voljo za prenos. Med njimi najdemo npr. Windows Vista Enterprise, Windows Server 2008, Exchange Server 2007, Office SharePoint Server 2007...
Seveda gre za časovno omejene različice, ki pa so že »nameščene« in je le treba »zagnati« npr. Windows Sever 2008 v virtualnem okolju enega od Microsoftovih izdelkov za virtualizacijo, ki smo jih opisali v pričujočem članku. Več virov najdete na naslovu: http://technet.microsoft.com/en-us/bb738372.aspx.
Še več konfiguriranih virtualnih strežnikov in delovnih postaj najdete na (Virtual Appliance Repository): www.bagside.com/bagvapp/.
Za popolno virtualno zadovoljstvo (v okolju Microsoft Windows) pa bo potreben tudi System Center Virtual Machine Manager 2008, katerega preizkusna različica je na voljo na naslovu: www.microsoft.com/systemcenter/virtualmachinemanager/en/us/default.aspx.
Microsoft HyperV – 2008
Na prvi pogled se zdi morda malce čudno, zakaj še en podnaslov z zelo podobnim imenom izdelka, a v bistvu gre za nov izdelek, ki sicer spada v družino Windows Server 2008, a navedena različica je precej okleščena izdaja, namenjena le virtualizaciji. Strežnik Microsoft Hyper-V Server 2008 temelji na tehnologiji nadzora (hypervisor) in je brezplačno dostopen na spletnih straneh proizvajalca.
Namenjen je predvsem manj zahtevnim poslovnim okoljem, tako kot drugi izdelki pa zagotavlja optimirano virtualizacijsko rešitev za uporabnike pri konsolidaciji operacijskih sistemov Windows ali Linux v enem samem fizičnem strežniku.
Upravljanje in nadzor sta mogoča prek dodatka Hyper-V Manager v sistemu Windows Vista SP1 ali Windows Server 2008 (polna različica v omrežju), za optimalno uporabo pa je priporočljiv System Center Virtual Machine Manager 2008 (plačljiv, a dostopen kot preizkusna različica). Poleg strežnika Hyper-V omogoča namreč centralno upravljanje virtualizacijske infrastrukture (podpira tudi VMware ESX Infrastructure).
S samim strežnikom je mogoče izvajati le nekaj omejenih opravil, saj gre za namestitev Core, kjer ni na voljo tradicionalnega grafičnega vmesnika (GUI) Windows, ampak le ukazna vrstica (dobri stari DOS).
Brezplačna različica Hyper-V Server torej ne omogoča postavitev v gruče in s tem visoke razpoložljivosti, omejena je pri velikosti pomnilnika RAM (do 32 GB), številu procesorjev (do 4), zahteva 64-bitni procesor družine Intel VT ali AMD-V in seveda za vsak virtualni strežnik zahteva svojo licenčno kopijo operacijskega sistema.
Skratka, brezplačen izdelek, ki je zelo primeren za testna okolja.
URL: www.microsoft.com/servers/hyper-v-server
Moj mikro, December 2008 | Štefan Hozjan |
