V storitvi Google Koledar na seznamu koledarjev Moji koledarji izberete Dodaj in daste koledarju ime. Na tem mestu naj vas opozorim, da je zadevo bolje delati korak po korak, čeprav se zdi, da je mogoče v enem koraku narediti vse, torej izdelati koledar in vanj povabiti vse člane družine. Torej, najprej dajte koledarju ime in kliknite možnost Ustvari koledar. Ko se bo koledar pojavil na seznamu, kliknite Nastavitve in poleg imena koledarja izberite povezavo na nastavitve skupne rabe. V razdelku Skupna raba z določenimi osebami vpišite elektronski naslov družinskega člana, s seznama nastavitev dovoljenj izberite Spreminjanje dogodkov in kliknite gumb Dodaj osebo. Stvar ponovite za vsakega člana posebej. Če boste ugotovili, da ob ponovnem odprtju nastavitev ni vseh članov, dodajajte enega po enega in po vsakem dodajanju izberite shranjevanje. Stvar je na trenutke še nekoliko hroščata. Ko boste dodali vse člane, bodo ti dobili elektronsko sporočilo o tem, da ste jih povabili k sodelovanju, in koledar, ki ste ga izdelali, se jim bo dodal med njihove koledarje. Ker ste jim dovolili pisanje, bodo vsi člani lahko dodajali opravila in obvestila in vsi jih bodo tudi videli.

Metoda je simpatična, a težava je v tem, da ne vemo, kdo je napisal katero sporočilo oziroma to izvemo šele, ko ga kliknemo. Zadevo lahko rešimo tako, da med nastavitvami odpremo zavihek Laboratorij in v njem vključimo dodatek, imenovan »S kom imam osebno srečanje«, ki vpisom v koledar doda tudi ime avtorja. To je sicer lepo in prav, a zadeva vseeno ni najnazornejša. Zato je v tem primeru boljša metoda deljenja osebnih koledarjev.

V prejšnjem primeru smo izdelali en koledar, v katerega vpisujejo vsi člani družine. Bolje pa je, da ima vsak član svoj koledar, ki pa je viden tudi drugim. V tem primeru ni treba izdelovati posebnega koledarja, saj ima vsak svojega že narejenega, če pa je treba, pa se lahko naredi še kakšen. Kakor koli že, vse, kar je treba narediti, je, da se ustrezen koledar da v skupno rabo tudi drugim članom družine in ti ga bodo videli v rubriki Drugi koledarji in ga prikazali s klikom nanj. A tudi to bi bilo nepregledno, saj verjetno ne bomo klikali ženin, sinov in hčerin koledar posebej in ugotavljali, kdaj ima kdo kaj. Zato so pri Googlu zadevo izvedli tako, da se ob kliku na določen koledar ta koledar doda v pregled. To pomeni, da če imamo odprt samo svoj koledar in nato kliknemo ženinega, se bo v prikaz našega dodal še njen, vendar bodo njeni vnosi v drugi barvi, tisti, ki si jo izberemo iz menija, ki se odpre ob kliku puščice v imenu koledarja. Če potem kliknemo še hčerin koledar, se bo prikazal tudi ta, in tako naprej. S tem lahko res dobimo pregleden prikaz obveznosti posameznega člana.

V vsakem primeru pa je treba biti pazljiv in svoje podatke, posebej kar zadeva stike in opravila, pred dajanjem v skupno rabo nekako varnostno kopirati. Sinhroniziranje podatkov je včasih prav pasja zadeva, in če ne vemo, kaj delamo, lahko pri tem izgubimo vse podatke.

POVEZLJIVOST

Poleg neposrednega dela prek spleta je Google v svoj koledar vključil še nekaj vtičnikov, prek katerih je Koledar postal združljiv z drugimi, samostojnimi koledarji. Podprti so trije standardi – HTML, XML in iCal, pri čemer iCala ne gre zamenjati s programom za Mac OS X, ki nosi isto ime, saj gre pri Googlovem iCalu za odprt standard na področju koledarjev. Je pa mogoče koledar vključiti v računalnike Mac preko protokola CalDAV, kjer v nastavitve naslova CalDAV vpišemo naslov:
https://www.google.com/calendar/dav/ime@naslov.si/uporabnik
V naslovu je namesto »ime@naslov.si« treba vpisati uporabnikov elektronski naslov, namesto »uporabnik« pa uporabniško ime.

Sistem Windows sam zase nima nobenega programa PIM, tako da so uporabniki omejeni na spletni dostop. Razen če uporabljajo Outlook. Zanj je Google izdelal orodje, imenovano Google Calendar Sync, ki od avgusta letos podpira tudi Outlook 2010 (za zdaj le 32-bitno različico), namenjen pa je sinhronizaciji Googlovega in Outlookovega koledarja. Google je na orodje dokaj ponosen, predvsem zato, ker z njim malce nagaja Microsoftu, saj ga reklamira kot nekaj, s čemer tudi Exchange postaja odveč. Seveda to ni čisto res, saj je strežnik Exchange mnogo več kot le koledar, a takšno pikanje ni v zgodovini nič kaj redko in tudi Microsoft ni bil nič kaj skromen na tem področju. Kakor koli že, orodje je na voljo in je tudi čisto preprosto za uporabo. Ob zagonu nas program vpraša po Googlovem računu in želeni smeri sinhronizacije in sinhronizacija lahko steče. Ima pa program precejšnjo omejitev – podatkov v Outlook ne more »potisniti« (push), ampak mora uporabnik sinhronizacijo izvesti ročno oziroma ukazati, da se ta izvaja v določenih časovnih intervalih. Poleg tega se sinhronizira le glavni koledar uporabnika, ne pa tudi koledarji članov skupine, kar daje smiselnost celotne zadeve, torej uporabe Googlovega Koledarja v Outlooku, pod vprašaj.

Do zdaj smo govorili le o računalniških povezavah. Kaj pa pametni telefoni? Z njimi načeloma ni velikih težav. Če imate iPhone, težav ne bo, saj se telefon s storitvijo poveže prek omenjenega vmesnika CalDAV, ki je vgrajen tudi v iPhonov operacijski sistem, in ne le v Mac OS X, poleg tega pa je sinhronizacija mogoča tudi prek protokola Active-Sync, ki deluje celo bolje. Ja, prav ste prebrali Applov izdelek se z Googlovim najbolje razume tako, da uporabi Microsoftovo orodje oziroma jezik za komunikacijo. Zelo podobno je z Androidom. Če se Googlov operacijski sistem ne bi razumel z Googlovo storitvijo, potem bi pa zadeva res bila kritična. In seveda je zadeva zelo preprosta – če imate v napravo vpisane podatke Googlovega računa in vključeno samodejno sinhronizacijo, potem je to vse, kar potrebujete za to, da bodo vaši koledarji vedno z vami. Tudi tretji največji operacijski sistem za pametne telefone, Symbian S60, nima težav, vendar si je treba prek storitve Ovi Store namestiti brezplačen programček, imenovan Mail for Exchange, prek katerega je mogoče nastaviti vse potrebno. Na našem trgu je dokaj prisoten tudi BlackBerry, ki ga je prav tako mogoče usposobiti za sinhronizacijo z Googlovim Koledarjem, le poseben program je zanj treba sneti, in to kar prek vgrajenega brskalnika.

UPORABNO?

Glede na testirano in videno je Googlu uspelo narediti izdelek, ki se ne bi smel imenovati le koledar, saj je precej več. Koncept, pri katerem je mogoče prikazati poljubno število koledarjev v enem samem, je zelo simpatičen, špartansko preprost in – deluje. No ja, včasih se stvari nekoliko zataknejo, a roko na srce, občasno se zatika praktično vsem spletnim storitvam. Kakor koli že, s Koledarjem in vsemi njegovimi pritiklinami smo tudi domači uporabniki dobili možnost nekoliko povohati pojem »groupware«, o katerem se je pred leti toliko govorilo, a bilo omejeno le na poslovni svet.

ZAKAJ LE GOOGLE?

Verjetno se boste vprašali, zakaj smo v članku opisovali skoraj izključno Googlovo storitev koledarja. Predvsem oziroma izključno zato, ker pri njem delo v skupini dejansko deluje. Seveda smo poskusili tudi z Microsoftovo storitvijo, ki prav tako obljublja delitev koledarja, a zadeve pri najboljši volji nismo mogli pripraviti do tega, da bi delovala. Ko je nastavitev prišla do faze, ko bi bilo treba povabiti osebe, s katerimi si delimo koledar, k sodelovanju, je zadeva sporočila napako. In to v različnih brskalnikih in tudi različnih operacijskih sistemih. Morda nam bo do naslednje številke revije uspelo in bomo o njej podrobneje pisali takrat.

Moj mikro, november 2010 | Zoran Banovič |