Ni samo sindrom izgorelosti tisti, ki preži na nas računalnikarje. Pri našem delu trpijo poleg uma še oči, roke in predvsem hrbtenica, pogojeno pa čisto vsak del našega telesa. Rade se nas lotijo bolezni, povezane s pomanjkanjem gibanja oziroma so posledica prekomernega sedenja.

Težave z očmi
Najpogostejše so težave z očmi. Dolgotrajno bolščanje v svetleči zaslon hitro pusti posledice. Utrujene oči, glavoboli, megleni vid in podobni simptomi so dober pokazatelj pretiravanja. Zelo huda posledica pogostega druženja z računalnikom je lahko razvoj zelene mrene. Vse naštete nevšečnosti nastanejo zaradi nepremičnega gledanja v bolj ali manj statično točko, zato se očesne mišice sčasoma polenijo. Stvari poslabša še dejstvo, da med delom z računalnikom pozabimo mežikati. Nekdanji vid ostrostrelca se v nekaj desetletjih neizkoriščenosti upokoji, saj ga lastnik v vsem tem času ni znal pravilno zaposliti. Vse, kar delamo, je na dosegu roke. V službi sedimo za računalnikom, v prostem času pred televizijo ali videoigrami, kako naj oči, ki ravno tako kot vse telo potrebujejo redni trening, obdržijo svojo kondicijo?

Praktični nasveti: Prva stvar, ki jo lahko vsak izmed nas naredi, je, da vsakih nekaj minut prekine delo ter za nekaj sekund odmakne pogled od zaslona. Za večji učinek predlagamo nekaj vaj, ki jih je priporočljivo čim pogosteje izvajati. Zanje ne potrebujemo posebnega prostora ali dodatne opreme, moramo le najti čas in naše zdravje nam bo hvaležno. Kot stranski učinek bo dobrodošla večja storilnost. Prva izmed vaj zahteva tople dlani. Če jih ne moremo drugače ogreti, uporabimo silo trenja. Dlani drgnemo skupaj, vse dokler se vanje ne naseli občutek toplote. Tako ogrete položimo čez zaprte oči, ne da bi se dotikale vek. Brez pritiska na oči jih pustimo v tem položaju vsaj eno minuto, medtem ko poizkušamo čim bolj sprostiti telo. Pri tem si pomagamo s pravilnim dihanjem (globoki vdihi in počasni izdihi). Z drugo vajo spodbudimo očesne mišice. Iztegnjeni prst postavimo 15 centimetrov pred oči in zadržimo pogled na njem. Globoko vdihnemo in počasi izdihnemo. Fokus prestavimo na poljuben predmet v daljavi, ki mora biti oddaljen vsaj tri metre. Spet pravilno vdihnemo in izdihnemo, nato čim večkrat ponovimo vajo. Podobno prožnost oči dosežemo s pregledovanjem okolice. V njej lahko iščemo predmete določene barve ali z očmi potujemo okoli izbranih predmetov. Vajo izvajamo vsaj dve minuti in pri tem sproščeno dihamo.

Težave zaradi slabe drže

Nič kaj manjše od ljudi s prizadetim vidom ni število računalniških navdušencev s težavami zaradi slabe drže. Povečana uporaba računalnika in stola pusti hude posledice na vratu, hrbtišču, rokah, nogah in celo stopalih. Delo s prenosnikom lahko zadeve še poslabša. Ker so se ti v zadnjih letih precej razpasli, je odgovorno ravnanje glede uporabe kakršnihkoli osebnih računal povsem na mestu.

Praktični nasveti: Za dolgo, neboleče življenje je potrebno slediti nekaj preprostim nasvetom. Najprej se je treba zavedati, da je pri pravilni drži bistvenega pomena postavitev opreme, katero bomo uporabljali. Najprej poskrbite za pravo višino, da bodo roke pri tipkanju čim manj trpele. Na tipkovnici morajo sloneti pod kotom petinštirideset stopinj, ne večjim in vsekakor ne manjšim. Zagotoviti si morate pravilni vidni kot, saj si ga bomo v nasprotnem primeru nezavedno izboljševali na račun našega telesa. Zaslon moramo gledati naravnost in ne navzdol, kot je to pogosto pri uporabi prenosnika. V vsakem trenutku naj bo naša hrbtenica ravna, saj bo stol le tako pravilno opravljal svojo funkcijo. V nobenem primeru se ne zvijajte. V ta namen si vzemite vsake toliko čas za odmor. Takrat se razgibajte, kolikor vam okoliščine to omogočajo. Ker je hrbtenica ustvarjena za gibanje, je to bistvenega pomena. Če se vsakih trideset minut sprehodimo po hodniku gor in dol, bomo s tem ogromno prispevali k zmanjšanju stresa v mišicah, povečali bomo njihovo prožnost in napolnili baterije za nadaljevanje dela. Če vam finančne zmožnosti to dopuščajo, si privoščite ergonomsko oblikovano sedišče. V Sloveniji se takšni stoli dobijo pri podjetju SpinaliS. Ti simulirajo sedenje na žogi, zato bo za tiste z bolj plitkimi denarnicami povsem zadostovala ena izmed okroglin, sicer namenjenih telovadbi.

Kot eno izmed vaj izvedljivih izza računalnika naj navedemo oponašanje pingvina. Najprej poravnamo ramena z ušesi, da dosežemo pravilno držo. Veliko ljudi ima napačno mišljenje o tem, saj so prepričani, da se je za poravnanje hrbtenice dovolj le usločiti nazaj, a pozor, to je lahko precej neprava drža, ki lahko prav tako pripelje do neljubih posledic. Nadalje dvignemo dlani do ramen, tako da dobimo neke vrste kril, ki jih nato dvignemo in zadržimo v tej legi par sekund. Ponovimo tolikokrat, kolikor nam to dopušča čas. Če smo zadeli pravo kombinacijo, bomo začutili olajšanje v hrbtenici in križu.

Bolečine v roki

Kadar je računalnika dovolj, nam telo samo to sporoči. Naša naloga je, da opozorila ne preslišimo. Zelo pomembna sta hitro ukrepanje in sprememba naših delovnih navad. Vse našteto velja tudi ob bolečinah v roki. Lahko gre le za utrujene roke ali prste, kar je običajno posledica prekomernega tipkanja, nepravilno postavljene tipkovnice ali napačne tehnike. Prvo zagato uženejo redni odmori, drugo in tretjo podrobnejša analiza. Hujša težava se lahko razvije, če ob bolečinah ne ukrenemo ničesar. Pri bolečinah v zapestju gre navadno za nepravilno lego rok, če nas boli na desni strani (oziroma levi za levičarje) je problematična uporaba miške. Hiter test je sprememba položaja roke. Dlan obrnemo tako kot bi se hoteli rokovati, in če bolečina mine, je morda čas za nakup prilagojenega glodavca ali vsaj podlage, ki je namenjena lajšanju bolečin ob daljši uporabi mišaka. Ker težave z rokami ob prenehanju škodljivih aktivnosti hitro minejo, jih navadno ne jemljemo resno, kar je velika napaka, saj se iz njih lahko razvije huda bolezen imenovana sindrom karpalnega kanala.

Sindrom zapestnega prehoda prizadene tako zapestje kot roko v celoti. Ob enoličnem gibanju, dolgotrajnih preobremenitvah ali nepravilni drži pride do vnetja ozkega prehoda v zapestju, skozi katerega tečejo kite mišic prstov rok in glavni živec, ki prenaša občutke za otip palca, kazalca, sredinca, pol prstanca in dela kože dlani. Posledice so mravljinčenje prstov in roke, občutek olesenelosti in hude bolečine v roki. Običajno je so težave ponoči intenzivnejše in zaradi njih bolnik ne more niti spati. Čez dan se bolezenski znaki potuhnejo, vendar pozor, če s prizadeto roko nepravilno delamo oziroma jo preobremenjujemo še naprej, se težave poslabšajo. Če je živec zaradi vnetja stisnjen dlje časa, lahko določena živčna vlakna odmrejo, zato je potrebno ukleščenje živca razbremeniti s kirurškim posegom. Za preprečevanje nastanka sindroma karpalnega tunela je priporočljivo pred delom napraviti nekaj vaj za pretegovanje. Ravno tako kot se morajo ogreti športniki, je dobro. če se pripravimo na intenzivnejše delo tudi sami.

Praktični nasveti: Vaja, ki vam jo bomo predstavili, se izvaja stoje in z iztegnjenimi rokami. Prvi položaj je naslanjanje na zid. Roke iztegnemo tako, da dlani gledajo stran od nas, kot bi se z njimi naslonili ob zid. Položaj zadržimo najmanj pet sekund, nato izravnamo zapestja in sprostimo prste. Ko napetost popusti, stisnemo roke v zapestja in zapestja obrnemo navzdol. Členki prstov naj gledajo v tla vsaj pet sekund. Za konec vaje zopet izravnamo zapestja in rokam privoščimo počitek. Ko je tega dovolj, ponovimo vse skupaj od začetka. Naredimo vsaj deset ponovitev, nato spustimo roke ob telo, kjer jih za konec nekajkrat stresemo in pričnemo z delom brez strahu, da bi si s tem škodili svojim rokam.

E-tromboza

Dolgotrajno sedenje za računalnikom nas lahko zaznamuje za celo življenje, lahko nas poškoduje za vedno in navsezadnje nas lahko tudi ugonobi. Globoka venska tromboza je zahrbtna, zelo nevarna bolezen. Pogosto se pojavi ob različnih obolenjih in kirurških posegih, obenem pa lahko prizadene povsem zdrave ljudi. Znotraj žile zaradi statičnosti nastane strdek ali tromb, ki ovira kroženje krvi po krvožilnem sistemu. Širša javnost se je nevarnosti bolezni zavedla ob izpostavljanju primerov srčne kapi na medcelinskih letih. E-tromboza je novejša oblika te bolezni. Gre za nabiranje žilnih oblog v nogah, kar je posledica stalnega mirovanja. Ko se od takšne obloge eden izmed večjih strdkov odlepi in odplava do srca nastane, milo rečeno, velik problem. Na srečo se mu lahko izognemo s preprostim receptom, ki pomaga lajšati vse zdravstvene posledice dela za računalnikom. Pogosti odmori s kratkimi sprehodi. Slednji naj ne bodo do hladilnika.

Priznanje

Veliko ljudi se zbudi ob šestih ali sedmih zjutraj, dela ves dan in preživlja svoje večere izpred zaslona. Vse skupaj lahko traja pozno v noč, tako da nekaterim ostane bore malo časa za dragoceno spanje. Ko se posameznik zjutraj zbudi, ponovi našteto znova in znova. Tako zastavljena dnevna rutina je, milo rečeno, škodljiva. Nekaterim sicer ne bo prizadejala večje škode, ker bodo ti ljudje znali najti čas zase, se distancirati kak večer od računalnika ali si morda vzeti ves vikend za prepotreben oddih. Drugi tega žal ne zmorejo. Tem je že sama misel na večer brez zaslona in spleta neznosna, kaj šele da bi ga tako res preživeli. Ti ljudje so bolj podvrženi stresu in so močni kandidati za razvoj sindroma izgorelosti. Bodite pri njih še posebej pozorni na vedenjske znake in pravočasno identificirajte težavo, nato bodite tam za njih. To je največ kar lahko naredimo mi.

V bistvu je izgorelost posledica odvisnosti in kot pri vsaki odvisnosti jo prizadeti zanikajo. Ne skušajte jih prepričati v nasprotno, ponudite jim le oporo in prisluhnite njihovim težavam. Če smo sami zabredli v to godljo, je zelo pomembno, da se tega zavedamo. Težko je analizirati samega sebe, zlasti če smo odvisni od nečesa in si mislimo, da lahko nehamo kadarkoli hočemo. Ključno je razumevanje težave kot tudi prepoznavanje simptomov v zgodnjih fazah. Oboje je žal povsem brezpredmetno, če nismo zmožni vstati in na glas povedati, kot recimo v mojem primeru: »Moje ime je Boris Šavc. Sem računalniški odvisnik.«

Moj mikro, januar 2011 | Boris Šavc