Tako so leta 1973 v ZDA v okviru sistema UPC (Universal Product Code) začeli označevati artikle v trgovinah. Sistem je deloval pod okriljem organizacije UCC (Uniform Code Councill). Omogočal je dodeljevanje enotnih kod za artikle (na območju ZDA) in zapis črtne kode za te številke. Štiri leta pozneje so tudi v Evropi v okviru organizacije EAN (European Article Associaton, pozneje EAN International) začeli uvajati združljiv sistem, ki je 12-mestne številke sistema UPC razširil na 13 mest (dolžina EAN-kode). Pozneje sta se sistema povezala in prevzela ime EAN-UCC. Naveza je pomenila, da so se številke še vedno ločeno določale po obeh sistemih, vendar pa je bilo zagotovljeno, da se ista številka ni mogla dodeliti v obeh sistemih. Sredi leta 2005 je prišlo do vnovične spremembe in preimenovanja organizacije v GS1 (združitev EAN International z UCC). Danes GS1, globalni jezik poslovanja, združuje 104 članske organizacije z več kot milijon člani v 145 državah. Sistem GS1 je zbirka standardov, ki omogočajo učinkovito upravljanje preskrbovalne verige z edinstvenim označevanjem proizvodov, transportnih enot, lokacij in storitev. Osnova sistema je globalno enolična identifikacijska številka, s katero pospešujemo procese elektronske trgovine, sledenja in izsledovanja. Zaradi avtomatskega zajema podatkov se identifikacijska številka zapiše v obliki črtne kode. Identifikacijska številka je negovoreča, zato so vsi potrebni podatki zapisani v podatkovni zbirki. Računalniška izmenjava podatkov (RIP) omogoča hitro in zanesljivo izmenjavo podatkov med poslovnimi partnerji. Omenjene prednosti so povzročile nadaljnje širjenje npr. v zdravstvo.

Črtna koda za (skoraj) vsakogar

Črtna koda je zaradi svoje narave primerna za uporabo na najrazličnejših področjih. Najpogostejše aplikacije so:

- označevanje blaga (vhodnih surovin in materialov, polizdelkov, končnih izdelkov, palet in drugih logističnih enot ...),
- inventure (v skladišču, osnovnih sredstev, v trgovini, mobilno skladišče),
- skladiščno poslovanje,
- mobilna prodaja oz. prodaja na terenu, ki ji rečemo tudi ambulantna prodaja,
- zagotavljanje sledljivosti v preskrbovalni verigi (SCM),
- spremljanje proizvodnje,
- izdaja blaga v trgovinah,
- označevanje laboratorijskih vzorcev,
- označevanje oskrbovancev v bolnišnicah in domovih za ostarele,
- izdaja in prevzem knjižničnega gradiva
- evidenca prisotnosti (na parkiriščih, na delovnem mestu, dogodkih in konferencah, na delovnem nalogu),
- kontrola dostopa in še mnoge druge ...

Kontrolni znak

Kontrolni znak je dodaten znak, pripet črtni kodi, ki zagotavlja njeno pravilno odčitavanje. Pri nekaterih kodah, kot je na primer ITF-koda, je nujen, saj je tam nagnjenost k napakam pri odčitavanju velika. Koda 128 ima že sama po sebi vgrajen kontrolni znak in dodatnega preverjanja običajno ne potrebuje.

Pri odločanju med različnimi simbologijami je treba upoštevati:
- prostor, ki je na voljo na artiklu,
- vrsto informacij, ki jih je treba vkodirati: ali zadostuje samo številka ali potrebujemo še dodatne informacije (lastnosti),
- delovno okolje, v katerem se odčitava simbol črtne kode (v maloprodajni ali v distribuciji (npr. v skladišču).

Na fotografiji so prikazane zunanje mere osnovne velikosti (faktor velikosti 1,00). Dovoljuje se uporaba faktorjev velikosti v razponu od 0,8 do 2,0, s katerimi množimo dimenzije osnovnega simbola. Tako lahko simbol pomanjšamo do 80 odstotkov osnovne velikosti ali pa povečamo na 200 odstotkov. Zmanjševanje simbola je omejeno s kakovostjo tiska, ki jo nudi oprema za označevanje.

Črtna koda kot grafika

Grafična črtna koda je znana pod oznako QR. Iznašel jo je proizvajalec Denso, ki je del Toyotinega koncerna. Ta koda ponuja nekaj velikih prednosti, med katerimi izstopata zapis velikega števila znakov (do 7096) na zelo majhnih površinah ter hitra berljivost, ki je nemotena, tudi kadar so kode poškodovane do tretjine svoje površine.

RFID kot konkurent?

Tehnologija RFID se tudi vse bolj uveljavlja za označevanje in sledenje izdelkov. Kako deluje? Ko RFID-odzivnik vstopi v območje dosega RFID-bralnika, ta prek ustrezne antene in radijskih valov prebere podatke, ki so zapisani v odzivniku. Vanj lahko vpiše tudi nove podatke. Bralnik lahko v kratkem času identificira večje število odzivnikov (tudi več 100 v sekundi). Odzivnike tvorijo majhna integrirana elektronska vezja (čipi) in RF-antene. Če vsebujejo tudi baterijo, govorimo o aktivnih odzivnikih, sicer pa so pasivni. Obstajajo zelo različne oblike RFID-odzivnikov: etikete (pravimo jim tudi pametne nalepke), kartice, obeski, steklene cevke, ploščice, diski, škatlice in drugi. Uporabljamo jih za označevanje in sledenje živali, prepoznavanje artiklov v trgovinah, identificiranje ladijskih kontejnerjev, plačilo cestnine, spremljanje pošiljk v logistiki, pri izposoji knjig v knjižnicah, registraciji delovnega časa, za kontrolo dostopa (v posebej zaščitene prostore, na parkirišča, v garaže), za kodiranje ključev, spremljanje proizvodnih procesov ...

Črtna koda in sudoku

Kot zanimivost naj omenimo, da so pri podjetju LEOSS pred kratkim pripravili zanimivo sudoku knjižico, v kateri opisujejo mnoge tipe črtnih kod, rešitve sudokujev pa so natisnili v obliki črtnih kod. Bralci lahko za brezplačen izvod, ki ga boste prejeli po pošti, pišete na gasper@leoss.si.

Moj mikro, Oktober 2008 | Miran Varga