Victor Duart Belloque je svojo poklicno pot pri IBM-u začel kot varnostni inženir v tovarni v Valencii, kjer je bil v okviru španskega centra podjetja odgovoren za razvoj in upravljanje na področju standardov, varnosti izdelkov ter homologacije. Kmalu je center prerasel španske okvire ter postal središče operacij IBM EMEA za ocenjevanje skladnosti strojne opreme, ki jo je podjetje preprodajalo. Začel je tudi proces certifikacije tovarne po standardu ISO 9001, in obrat je kmalu postal ena prvih certificiranih tovarn podjetja IBM v svetovnem merilu. Belloque je imel prste vmes tudi pri razvoju pozneje mednarodno certificiranih razvojnih laboratorijev. Potem je nekaj let delal v novi skupini znotraj IBM-s, imenovani Consulting Group Business Transformation Practice, kjer je vodil projekte načrtovanja sistemov ter prenove poslovnih procesov za glavne stranke, denimo podjetja Nutrexpa, La Caixa, Spannair in Renault. Nato je vodil center za skladnost izdelkov, ki jih ni izdelal IBM, za regijo EMEA, trenutno pa zaseda položaj vodje korporativne pobude in programov za okoljske zadeve za področje Evrope in Japonske.

Kaj lahko poveste o nekomercialnih tehnoloških prizadevanjih oziroma pobudah, ki jih je IBM pred kratkim predstavil na trgu in ki se nanašajo na okolje?
Med mnogimi IBM-ovimi okoljskimi pobudami, ki so sicer nekomercialne narave, vendar vključujejo uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, velja zaradi visoke stopnje medsebojnega sodelovanja omeniti t.i. pobudo Eco-patent Commons. Gre za prvo tovrstno poslovno pobudo, ki so jo začeli izvajati IBM, Nokia, Pitney Bowes in Sony v partnerstvu s Svetovnim poslovnim svetom za trajnostni razvoj (WBCSD), da bi pomagali varovati naš planet s prijavljanjem okolju prijaznih patentov za uporabo v javnem življenju. Od njenega začetka v januarju 2008 so se pobudi pridružili še Bosch, Dow, DuPont, Fuji Xerox, HP, Ricoh, Taisei in Xerox, tovrstnih patentov, ki so jih prijavila podjetja, pa je bilo do zdaj več kot sto.

Kako so se v zadnjih letih v okoljevarstvenem smislu spremenili vaši komercialni izdelki?
Poleg povečevanja energetske učinkovitosti izdelkov (IBM-ovi strežniki zdaj dosegajo podvojeno računalniško zmogljivost v primerjavi z obdobjem prejšnjih treh let, pri čemer ohranjajo enako stopnjo rabe energije) je ena od IBM-ovih okoljskih strategij tudi razvoj in uporaba IT-rešitev, ki bodo naročnikom pomagale zmanjšati njihov vpliv na okolje. V ta namen smo združili celo vrsto zelo dinamičnih rešitev in ponudb, kot so na primer obvladovanje prometnih zamaškov in sistemi zaračunavanja, inteligentna javna omrežja, inteligentni transportni sistemi, energijsko učinkovite zgradbe in druge, vse izvedene v sklopu pobude Modrejši planet.

Kako bi ocenili svojo izpostavljenost tveganjem in priložnostim, povezanimi s podnebnimi spremembami?
Podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek, utegnejo vplivati na gospodarstvo in kakovost življenja tako za sedanjo kot za prihodnje generacije. IBM se zaveda nujnosti spopadanja s to težavo, saj bodo njene posledice zaradi časovnega zamika med izpustom plinov v okolje in njihovega vpliva nanj vidne še desetletja ali celo stoletja, pri čemer bo ravno toliko časa potrebnega za zmanjševanje tovrstnih škodljivih vplivov. Vseskozi podpiramo tržno usmerjene, prilagodljive politike, ki temeljijo na tehnologiji in ki promovirajo zgodnje ukrepanje za zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov.

IBM se pri svojem poslovanju, izdelkih in storitvah osredotoča na konkretna dejanja, ki se nanašajo na problematiko energije in podnebja, kot so:

• shranjevanje energije (s čimer se zmanjšajo neposredni izpusti toplogrednih plinov),
• večja raba obnovljive energije v podjetju,
• zmanjševanje neposrednih izpustov toplogrednih plinov v proizvodnih in drugih postopkih,
• oblikovanje energijsko učinkovitih izdelkov in razvoj rešitev za pomoč našim naročnikom pri doseganju manjše porabe energije in izboljšanju učinkovitosti,
• sodelovanje pri prostovoljnih programih zaščite podnebja tako pri vladnih kot nevladnih organizacijah,
• delitev najboljših praks.

Kakšne uspehe na tem področju lahko izpostavite v slovenski podružnici IBM?
IBM Slovenija uspešno lokalizira globalne okoljske pobude, na način, ki je v skladu z IBM-ovimi korporativnimi pravili. Zavedamo se, da slovenska podjetja vse bolj izražajo skrb za okolje in se lotevajo projektov za učinkovitejše upravljanje z energijo. Zato smo ponosni, da lahko našim strankam ponudimo modrejše rešitve, ki jih poganja najnaprednejša tehnologija in ki ustvarjajo merljivo družbeno in gospodarsko vrednost, tudi na okoljevarstvenem področju. Ker imajo stranke pri IBM Slovenija možnost najema opreme, in ne samo nakupa, je IBM velikokrat odgovoren za pravilno uničenje zastarele oz. neuporabne IT-opreme. Vsaka taka oprema zato iz Slovenije potuje v tujino, kjer jo ekipa strokovnjakov v posebnih IBM-ovih centrih uniči na okolju prijazen način. Posebej bi v okviru apliciranja IBM-ovih okoljevarstvenih rešitev na lokalnem trgu izpostavili IBM-ove superračunalnike. Energetsko učinkoviti superračunalniki strankam omogočajo zmanjševanje stroškov zaradi manjše porabe ter manjše stroške, povezane s hlajenjem in širitvijo sistemov. Julija letos je organizacija Gren500.org objavila poročilo o energetski učinkovitosti superračunalnikov (lestvica Green500), ki je pokazalo, da je IBM-ov superračunalnik Blue Gene/Q energetsko najučinkovitejši na svetu. IBM Slovenija je do zdaj uvedel dva superračunalniška sistema v Sloveniji. Turboinštitut, eden izmed vodilnih neodvisnih svetovnih inštitutov za hidroenergetsko tehnologijo, uporablja IBM-ov superračunalnik LSC Adria. Z njim je Turboinštitut dosegel zavidljivo natančnost rezultatov računalniške simulacije, nove poslovne priložnosti ter najmanjšo možno porabo energije, kar pomeni močan ekološko-družbeno odgovoren kriterij. IBM-ov superračunalnik iDataPlex v podjetju Arctur pa izkorišča najnovejše Intelove šestjedrne procesorje ter tehnologijo QDR InfiniBand v IBM-ovi zasnovi, ki drastično izboljšuje zahteve na področju energetske učinkovitosti in hlajenja. En sam strežnik iDataPlex 2U odlikuje petkrat večja računalniška zmogljivost kot običajni strežnik, obenem pa porabi 40 % manj energije.

Moj mikro, september 2011 | Boštjan Klajnščak |