Amiga 1200 je s svojo zasnovo verjetno ena bolj iskanih Amig, ima trdi disk, celoten komplet pa lahko najdete že za 100 evrov.
Osnova Amig je bila 3,5-palčna disketa s svojim lastnim formatom. Za prebiranje PC-disket je potrebno nekaj iznajdljivosti.
Večina zadev je na disketah formata 880 KB. Če jih ni razmagnetilo dvajset let kozmičnega sevanja.
Amiga 1200 je leta 1992 dobila PCMCIA-režo, kar se je izkazalo za preroško pametno potezo. Tu lahko priključimo vse, od SD do Compact Flash kartic prek adapterja, pa do mrežne in celo Wi-Fi kartice.
Šibka točka Amige 1200 je bil napajalnik, s samo 23 vati ni zmogel gnati zunanje periferije, ki je potrebovala lastno napajanje. In še več, ko so oslabeli kondenzatorji, je znal skuriti vstopno vezje v samem računalniku. Večina zbirateljev zato raje uporablja napajalnik Amige 500.
Čeprav smo pri nas programsko opremo večinoma »piratizirali«, se ob nakupu iz tujine da dobiti cel sveženj originalnega softvera, kar še dodatno polepša kotiček.
Amigino namizje operacijskega sistema 3.0, seveda dodelano v 32 barv. A ker ima stroj v osnovi le 2 MB pomnilnika, ga ta kičasti pristop večino pokuri. Ob dejstvu, da multisync monitorjev več ne boste našli, zmaga priklop na LCD-televizor prek SCART-kabla.
Zbirateljska meka tretje in zadnje generacije Amig: zadaj levo Amiga 4000 z Motorolo 68030, zadaj desno Amiga 600, žal žrtev napajalnika, v spodnji vrsti pa Amiga 1200 in neuspešna konzola CD32, ki je tudi pokopala Commodore.

Moj mikro, Januar Februar 2013 | Artur Švarc |