Največji uspeh je podjetje doseglo v osemdesetih s Commodorjem 64, ki z 22 milijoni še danes velja za najbolj prodajan računalnik vseh časov. Po notranjih bojih v upravi je Tramiel leta 1984 izstopil iz podjetja in kupil konkurenčni Atari, kjer je bivšemu podjetju napovedal vojno s serijo Atarijev ST, medtem ko je Commodore predstavil Amigo. Od tu naprej je zgodba znana, uspeh na uspeh pri Amigi, tehnično napreden stroj, s katerim pa lastniki ne vedo, kaj bi počeli, ali bi ga prodajali množicam ali mastno služili na inštitucijah in podjetjih. Vse je zelo podobno tudi propadu Appla v osemdesetih. Medtem ko je IBM omogočil neodvisnim proizvajalcem klonirati njihove izdelke in tako doseči množico, so pri Commodorju zavračali vsako zamisel, da bi še kdo razen njih proizvajal Amige. Napačne odločitve pri razvoju in odtekanje denarja za birokracijo so bili glavni vzrok za to, da je PC v začetku devetdesetih ujel Amigo. Dragi čipi in posledično cena računalnikov, padec tržnega deleža in počasen razvoj so Commodore pripeljali do točke, ko je zmanjkalo denarja. Nekdaj velikan se je poslovil pomladi 1994. Potem so se imena znamk in patenti razprodajali, najprej k Escomu, ki je celo uspel oživiti Amigo za zelo kratek čas, pozneje je ime Commodore prevzel nizozemski Tulip. Imena so se selila naprej, glavno je danes v rokah nekega nizozemskega podjetja z imenom Commodore International, Commodore USA pa celo sestavlja eksotične računalnike v podobi legendarnega C64 in celo Amigo. Čeprav gre za Intelove stroje, ki imajo celo nekaj estetske vrednosti, fantje pa so celo spisali lasten C64 operacijski sistem, gre za bolj kot ne garažno zadevo, ki ji za preboj manjka inovativnosti in predvsem kapitala. A ime ostaja. Amiga s x64 procesorjem za 2000 evrov? Mokre sanje!
O podrobnostih propada Commodorja govori knjiga On the Edge: the spectacular rise and fall of Commodore, izjemna knjiga o pionirskih časih računalništva in kako zavoziti podjetje – knjiga, ki bi jo moral prebrati marsikateri slovenski podjetnik.
Moj mikro, Januar Februar 2013 | Artur Švarc |
