Česa si ljudje želijo? Tablični računalniki se med seboj razlikujejo, katere pa so tiste tehnične značilnosti, ki si jih ljudje najbolj želijo. Večji ko je črni krog, bolj pomembna je tehnična značilnost, bolj intenzivna je barva manjših krogov, večje je zanimanje kupcev zanjo.

Bolj previdni moramo biti glede nameščene različice operacijskega sistema – v našem primeru Androida. Različica 2.1 je rahlo zastarela in omogoča bistveno manj kot različica 2.2 (na primer App2SD), glede na praktične izkušnje je smiselno odšteti malenkost več za model z nameščeno različico 2.3, ki je v večini primerov bolj odzivna kot 2.2. Dejstvo pa je, da se vse različice 2.x počasi poslavljajo, saj novejši in zmogljivejši modeli tabličnih računalnikov podpirajo prave različice, namenjene tablicam (Android 3.x oziroma višje). Če vemo, kateri tip tabličnega računalnika kupujemo (ne le komercialna oznaka, ampak tudi različica strojne opreme), lahko pred nakupom preverimo možnost morebitne nadgradnje (na primer z Androida 2.1 na Android 2.2) in odpravimo morebitne pomisleke, povezane s starejšo različico. Zavedati pa se morate muhavosti proizvajalcev – določena funkcionalnost je lahko v starejši (tovarniško nameščeni) različici podprta, po izvedeni nadgradnji pa jo boste na tablici iskali zaman. Seveda potrebujete firmware prav za vaš tip naprave. Če sodite v skupino manj zahtevnih uporabnikov, pa boste brez težav uporabljali tudi starejšo različico.

Podobno kot pri osebnih računalnikih je tudi pri tablicah delovanje v veliki meri odvisno od strojne opreme. Deklarirani delovni takt procesorja naj se giblje okrog 1 GHz, lahko tudi nižje, a pod 700 MHz se raje ne spuščajte, saj bo tablica hitro postala, ne glede na različico OS-a, lena in neodzivna. Če predvidevate, da boste na tablici predvajali različne videovsebine, preverite, kako je z možnostjo morebitnega pospeševanja. Pomembna informacija, ki tudi vpliva na hitrost in odzivnost, je količina delovnega pomnilnika RAM, ki je v primeru nezahtevne rabe na spodnji meji uporabnosti pri 256 MB (ta pomnilnik je v skupni rabi za različne module). Če obstaja možnost, izberite raje model s 512 MB, sicer boste morali biti pri zagonu programov »varčni«. V vlogi medija za shranjevanje na tablicah uporabljamo bliskovne (flash) pomnilnike. Čeprav večina tabličnih računalnikov omogoča razširitev »pomnilnika« s pomočjo kartic microSD, predlagam, da namesto vdelanih 2 GB izberete raje model z vsaj 4 GB – določena programska oprema namreč zahteva namestitev na bliskovni pomnilnik in ne podpira prenosa na SD-medij.

PRAKTIČNE POTREBE IN DODATNI RAZLOGI

Kvaliteto izdelave same tablice je prek podatkov na spletnih straneh oziroma prospektov težko ocenjevati, zato je najlažje, če si izdelek, ki nas zanima, ogledamo sami. Če to ni mogoče, poskusimo dobiti informacije prek spleta, vendar ob zavedanju dejstva, da je ocena drugih uporabnikov subjektivna. Prek spleta pa lahko brez težav pridemo do informacij o dejanskem tipu, privzeti podpori Androidovi tržnici (Android Market), možnostih posodobitve nameščene različice Androida, pridobivanju načina korenskega – root dostopa (ki omogoča tudi različne »modifikacije«). Če pri tabličnem računalniku potrebujemo daljšo avtonomijo, izberemo model z večjo zmogljivostjo. Zmanjšali bomo potrebno število polnjenj, akumulator bo pozneje opešal, zato bo tablični računalnik treba pozneje zamenjati. Nepomembno ni niti dejstvo o načinu priklopa napajalnega kabla, saj kljub možnosti povezave z osebnim računalnikom prek USB-vmesnika tabličnega računalnika ne moremo polniti prek tega vmesnika. Določeni proizvajalci uporabljajo nestandardne priključke, kar pomeni, da postane tablica v primeru odpovedi napajalnika ali ob mehanski poškodbi priključnega konektorja do odprave te napake neuporabna.

VMESNIKI IN PODPORA

Večina tabličnih računalnikov ima vdelan vsaj en vmesnik USB, a ta vmesnik ne deluje na vseh napravah enako. V določenih primerih lahko uporabimo USB-vmesnik le za povezavo z osebnim računalnikom ali zunanjo tipkovnico/miško, v primeru podpore OTG (USB On-The-Go) pa lahko prek posebnega kabla na tablico priključimo druge naprave, kot so trdi disk ali 3G-modem. Če ena naprava deluje na določenem tipu tablice, še ne pomeni, da bo delovala tudi na drugem. Precej neprijetno je tudi dejstvo, da je nabor naprav, ki jih lahko prek vmesnika USB priključimo, dokaj omejen in včasih celo nelogičen. Nič nenavadnega ni, če vam na tablici ne bo uspelo aktivirati zunanjega vmesnika Bluetooth, prej nasprotno. Ko smo že pri vmesniku USB, še opozorilo. Na spletnih straneh se ponuja precej tabličnih računalnikov, ki oglašujejo podporo povezljivosti prek 3G-omrežji ali celo LAN-priključka (ethernet). Natančnejši pogled pokaže, da je pri cenejših modelih podpora 3G-omrežjem zagotovljena le prek zunanjega USB-modema (ki veselo binglja na kablu), pa še to le opcijsko in za določene modele. Podobno je izvedena rešitev priklopa na LAN-omrežje. Vdelani RJ-45 priključek je prej redkost kot pravilo.

Ker so pri najcenejših tabličnih računalnik prodajne cene blizu proizvodnih stroškov, je prav vsaka dodatna funkcionalnost povezana z »doplačilom«. Vsi se zavedamo uporabnosti vmesnika Bluetooth, a ga boste zaman iskali pri najcenejših modelih. Utegne se celo zgoditi, da bo vmesnik Bluetooth vdelan le pri (naj)dražjih modelih. Posledično to pomeni, da tabličnega računalnika ne bomo mogli uporabiti z zunanjim GPS-sprejemnikom. Če to funkcionalnost resnično potrebujemo in nimamo druge možnosti za navigacijo, se moramo pač odločiti za dražji model. Paziti moramo le, da nismo izbrali modela, ki predvideva uporabo zunanje antene (spet priključni kabel).

Če želimo tablični računalnik priključiti na zunanji zaslon, mora imeti ta vdelan vmesnik HDMI. Kljub na prvi pogled »nujnosti« tega vmesnika sem povezavo prek tega vmesnika doslej uporabil le nekajkrat, pa še takrat bi lahko uporabil drugo možnost – drugo napravo, ki jo večina ljubiteljev filmov tako ali tako ima.

ZMAGOVALEC JE …

Ko govorimo o tabličnih računalnikih, ne moremo mimo Applovih izdelkov. Dejstvo je, da so njihovi izdelki vrhunski, lahko bi rekli tudi odlični, a po mojem mnenju tudi krepko predragi. So pa kupci tovrstnih izdelkov pogosto »verniki«, ki tudi vse »pomanjkljivosti« zagovarjajo kot prednosti. Konkurenca, predvsem z Daljnega vzhoda, ki stavi na Android, pridno kopira njihove izdelke in inovativne zamisli ter jih nadgrajuje z vsem, kar trg zahteva in potrebuje.

V spodnjem cenovnem segmentu lahko najdemo zanimive izdelke, še zlasti če vemo, kaj potrebujemo. Obstaja le nevarnost, da postanemo žrtev različnih improvizacij – ko je treba vse skupaj reševati prek zunanjih priključkov in se malček prelevi v hobotnico, ki jo težko obvladujemo. Dejstvo je, da je pri najcenejših tabličnih računalnikih treba sklepati kompromise, kar vedno niti ni pretirano boleče, še zlasti če to funkcionalnost potrebujemo zelo redko. V nasprotnem primeru pa je smiselno dodati nekaj evrov ali se odreči drugi funkcionalnosti, ki ni tako nujna. Najlažje pa si boste odgovorili sami z odgovorom na vprašanje: kaj je glavno vodilo za nakup?

Moj mikro, april 2012 | Marko Koblar