Trdno sem prepričan, da je tablični računalnik lahko uporaben pripomoček in odličen sopotnik, a le pod pogojem, da je prilagojen našim potrebam in seveda denarnici. Prvo vprašanje: kaj od tabličnega računalnika pričakujete? Če potrebujete novo »igračo«, ki jo imajo že skoraj vsi okrog vas, morate seveda kupiti nekaj takšnega ali celo boljšega (na primer Applov iPad), slabše v nobenem primeru ne pride v poštev, saj ne bo želenega učinka, zapravili boste le denar. A tudi če ste za trenutek uspeli in dočakali svojih pet minut, bo učinek kratkotrajen, saj bo, kot bi trenil, na tržišču novejši model. Vsi tehtni argumenti v tem primeru niso pomembni, pazite pa, da v trenutku slave s svojim »šminkiranjem« ne boste šli prek meje in boste zaradi tega videti smešni. Vedno me zabava, ko tak zvezdnik kar zažari in s ponosom pokaže novo pridobitev ter pove, da je ne uporablja za zabavo, temveč le za resne, se pravi poslovne storitve/namene. Da dokaže svojo razgledanost, vse skupaj poveže še s pojmom oblakov. Še vedno pa mi ni jasno, zakaj mora biti to »vrhunski model«, saj bi vse skupaj lahko delovalo tudi na bistveno cenejši tablici (v oblaku!), verjetno pa igračka tudi ni bila financirana iz lastnega žepa in je službena. No, ob morebitni provokaciji izvem tudi, da je to edina prava in možna izbira, ter me kot pravi »vernik« pouči še o nešteto razlogih, zakaj določena funkcionalnost ni podprta (recimo USB, ki je tako ali tako ovira pri poslovni uporabi).

TABLICA VS. …

Še najbližja konkurenca tabličnim računalnikom so pametni telefoni in netbooki. Resnici na ljubo, pri tabličnih računalnikih gre največkrat za funkcionalno omejeno in dimenzijsko povečano različico pametnega telefona – dokaz za to so različice operacijskih sistemov, ki delujejo na obeh vrstah naprav. Če recimo že imate pametni telefon s sistemom Android, razmišljate pa o tabličnem računalniku z istim OS-om, se vam utegne zgoditi, da boste, čeprav ste nad telefonskim aparatom navdušeni, nad tablico »razočarani«. Za primerljivo ceno – ne pozabite, telefonski aparat ste kupili verjetno po subvencionirani ceni od mobilnega operaterja – boste dobili tablični računalnik z manj možnostmi (na primer brez 3G-povezljivosti, brez GPS-sprejemnika …). Edina, a nikakor nepomembna pridobitev bo večji zaslon, po drugi strani pa boste morali skrbeti za dve napravi (polnjenje, prenos, posodabljanje programske opreme …). V prid uporabe netbookov govorijo tipkovnica, možnost priklopa na lokalno (LAN) omrežje in možnost namestitve »standardnih« operacijskih sistemov. No, tudi te prednosti so včasih zlata vredne, vprašanje pa je, ali potrebujemo poleg ene naprave še drugo.

O tipu naprave se odločamo tudi glede na vrsto uporabe. Če želite prenosno napravo uporabljati za dostop do informacij, kot so branje elektronske pošte, obisk spletnih strani ali predvajanje multimedijskih vsebin, je tablični računalnik kot nalašč. Osebnega računalnika zaradi uporabe tablice morda doma zato celo več dni zapored sploh ne boste vključili. A takoj ko želimo svojo vlogo spremeniti in postati aktiven ustvarjalec vsebin, postane tablica, takšna, kot je, žal bolj ali manj neuporabna. Kljub navdušenju nad uporabo tablic boste avtorja besedila le težko prepričali, da bo svoj prispevek napisal s pomočjo navidezne tipkovnice na tovrstni napravi. Izjema so le tablični računalniki s tipkovnico (na primer Asus EEE Transformer ali Slider) ali pogojno v primeru priklopa tabličnega računalnika na zunanjo USB-tipkovnico – no, če imate dobre oči. Priznam, da sam uporabljam tablični računalnik predvsem kot multimedijsko beležnico, v katero »zmečem vse živo« in mora biti zato vedno pri roki.

(SKORAJ) VEDNO Z MENOJ

Kljub najrazličnejšim obljubam se je treba zavedati, da tablični računalnik ne bo edini računalnik, ki ga boste uporabljali. Lahko pa je edini, ki bo zaradi praktičnosti in uporabnosti vedno z vami (torba, nahrbtnik …, kjer lahko tablica zaradi odsotnosti mehanskih vrtljivih delov prenese marsikaj, a jo vseeno raje zaščitite z ustreznim »ovitkom«). Da boste to lahko storili brez strahu, mora imeti tovrstna napravica tudi ustrezno ceno. Za običajne smrtnike je ta psihološka meja največkrat postavljena nekje do 100 oziroma 150 evrov, pri mladih, ki jih običajno financirajo starši, seveda višje. Ta cenovna meja omogoča relativno lahko odločitev za nakup in »preživetje« travme ob izgubi, okvari, poškodbi, morebitni kraji … To seveda ne pomeni, da vam bo v kakšnem od naštetih primerov vseeno, vam bo pa verjetno bistveno lažje, kot če bi bili lastnik kakšnega od prestižnih modelov z jabolkom. Ne nazadnje boste zaradi prihrankov, povezanih z nakupom cenejšega modela, čez leto ali dve, ko preteče garancijska doba, lahko kupili boljši in zmogljivejši model – pa še vedeli boste, kakšna tablica bo prava za vas.

Če se strinjate s tovrstnim razmišljanjem, ste verjetno na poti, da boste izbrali tablični računalnik z operacijskim sistemom Android. Kljub oglaševanju je možnost izbere relativno skromna, saj večina domačih prodajalcev ponuja iste izdelke ali vsaj podobne pod različnimi imeni.

Druga možnost je spletni nakup prek tujih trgovcev, za katerega se sam odločam le v primerih, ko prodajalca in izdelek poznam in ga ni mogoče dobiti pri domačem prodajalcu ali ko ima izdelek toliko nižjo ceno, da razlika v ceni odtehta tveganje in slabosti nakupa v tujini, kot sta oteženo vračilo izdelka (ali je mogoče, stroški) in uveljavljanje garancije. V primeru tovrstnega nakupa izgubimo tudi možnost doplačila različnih »razširjenih« garancij, ki jih ponujajo domači prodajalci (na primer Se zgodi) in ki pokrivajo dodatna tveganja, ki so še posebej aktualna pri mobilnih/prenosnih napravah.

MOREBITNE PASTI

Dobro je, da se ob nakupu tabličnega računalnika zavedamo, da kupujemo blago široke potrošnje, kot je recimo palični mešalnik, in da ima omejen čas uporabe. Prvo trditev dokazuje dejstvo, da smo lahko zelo zmogljiv in cenovno ugoden tablični računalnik našli decembra na policah pri diskontnem prodajalcu v vitrini – nekaj metrov stran od zelenjave. Da ne bo pomote, pri tem ni nič slabega, saj gre za izdelek, vreden svoje cene. Drugo trditev dokazuje dejstvo, da pri tabličnem računalniku praktično nikoli sami ne moremo zamenjati vdelanih baterij oziroma akumulatorjev. Za servisne posege pa vemo, da so pogosto dragi, kar pomeni, da se bo uporabnik, če bo treba akumulator zamenjati, raje odločil za nakup novega tabličnega računalnika. No, pa se bo spet vrtel vrtiljak potrošništva in bomo prispevali k svetovni gospodarski rasti, ki je menda čudežni recept za izhod iz krize.

Pri spletnem nakupovanju moramo upoštevati še nekaj »umazanih« podrobnosti. Izdelki so prikazani v svoji najboljši luči, zato imajo pri navajanju navedene vse lastnosti; česar ni navedeno, ne pričakujte. Glede na globalni trg lahko pričakujemo, da priloženi napajalnik ne omogoča uporabe v našem omrežju (na primer napajalnik 100/110 V) ali da je, recimo, zaradi ugodne cene 3G-vmesnik omejen na omrežje določenega mobilnega operaterja v tujini. Morda je cena same tablice zelo ugodna, manipulativni stroški in stroški pošiljanja pa presegajo več deset evrov. Morda je dobava omejena le na določene trge, med katerimi ne boste našli Slovenije. Dobro je vedeti tudi, kakšen je »status« prodajalca – gre za takšnega, ki je vreden zaupanja (na primer rang na Ebayu) ali ne, kupujemo morda izdelek iz druge ali tretje roke. Je morda cena modela tabličnega računalnika ugodna zato, ker je tovarniško obnovljen (refurbished) ali celo v okvari ... Spletni nakup ni vedno preprost.

Moj mikro, april 2012 | Marko Koblar