Microsoft si je že od nekdaj prizadeval, da bi računalništvo približal čim širšemu krogu uporabnikov, kar jim je v celoti uspelo z izidom Windows 3. Od takrat je Windows močno napredoval v vseh pogledih, pa tudi uporabniki smo močno spremenili navade in načine uporabe sodobnih tehnologij. Naslednja stopnja je več kot očitno potrebno poenotenje, saj danes obstaja precejšnje število različnih uporabniških vmesnikov, ki so bolj ali manj uporabni. Za nas uporabnike je namreč veliko preprosteje, če so si denimo uporabniški vmesniki v osebnih računalnikih, mobilnih telefonih, mikrovalovnih pečicah, hladilnikih, v avtomobilih in drugje vsaj malce sorodni ter podobno intuitivni in jasni. Na tem področju ima Microsoft pač prednost, saj praktično ves svet pozna Windows in je ta, tudi če morebiti ni idealen, dobra priložnost za snovanje skupne osnove.

Se pa pri Microsoftu dobro zavedajo dejstva, da mora biti nova platforma nadvse zanesljiva, varna in vsaj delno odprta, če želi postati splošno razširjena. Uresničevanje teh zahtev bo v časih, ko se računalništvo srečuje z navalom raznoraznih naprav in napravic, kupom programske opreme in storitev (v oblaku ali na tleh) ter »internetno štalo«, vse prej kot lahka naloga. Zato so imeli pri Microsoftu pri snovanju sedmice postavljenih precej ambiciozinih ciljev. Za osnovo so torej vzeli trenutno hišno ponudbo, Windows Visto, in jo dodobra obtesali, kar v prenesenem pomenu pomeni olajšali hroščev ter izboljšali varnost in zanesljivost. Precej truda je bilo vloženega tudi v povezovanje naprav med seboj, saj to uporabniki od svojih pametnih igrač v letu 2009 že nekako samoumevno tudi pričakujejo. Bo torej novi Windows zadostil celotni verigi (proizvajalci strojne in programske opreme, ponudniki storitev ...) in vsem okusom končnih uporabnikov? Poglejmo.

NAREJEN ZA DOMAČE UPORABNIKE

Brez dlake na jeziku lahko povemo, da bo Windows 7 namenjen domačim uporabnikom, torej vsem Janezom in Mickam tega sveta, ki si življenja brez osebnega računalnika ne znajo in zmorejo več predstavljati. In kaj ti uporabniki od svojih PC-jev zahtevajo? Zanesljivo, bogato in predvsem varno internetno izkušnjo, mreženje domačih računalnikov in njih spajanje s preostalo digitalno kramo, ki jo najdemo v sodobnih domovih, ter privlačen obraz, oprostite, uporabniški vmesnik.

Microsoft se zgornjih dejstev presneto dobro zaveda, saj te smernice ne veljajo le za Južno Korejo, ZDA ter Nizozemsko, temveč kar za ves razviti svet. Zato bodo uporabnikom in njihovim željam pač preprosto ugodili. Vsi, ki bomo presedlali na Windows 7, se moramo zavedati, da gre pravzaprav za precej temeljito nadgradnjo Windows Viste, ki bi, če bi bili v Redmondu vsaj malce nostalgični, kaj lahko poimenovana Second Edition, a se nato bržkone ne bi prav dobro prodajala. Glavni cilj, ki je bil opisan kot bolj intuitivna uporabniška izkušnja, je očitno dosežen, uporabniki s kolikor toliko sodobnimi računalniki pa boste veseli podatka, da je Windows 7 precej manj potraten glede sistemskih sredstev kot njegov predhodnik, kar je vse prej kot običajno v svetu operacijskih sistemov. Zato ni skrivnost, da inženirji – mimogrede, s sedmici se jih ukvarja okoli tisoč – že snujejo tudi mobilno različico tega OS, ki bo delovala na pametnih telefonih in dlančnikih, na večini prenosnikov pa deluje tudi že standardna različica. Kot pravijo pri Microsoftu bodo Windows 7 omogočili hitrejše in preprostejše izvajanje vsakodnevnih opravil, več podrobnosti o uporabniškem vmesniku in njegovih funkcijah pa bomo zapisali v nadaljevanju.

DELUJE? DELUJE.

Še preden se spustimo v podrobnosti novega operacijskega sistema, moramo spet poudariti, da smo preizkušali predbeta različico, ki je pravzaprav prva napoved beta različice, ki bo javnosti na voljo v roku nekaj mesecev, zato je upravičeno pričakovati, da bo imel nov operacijski sistem tudi kakšno težavo. Prvi vtis pa je zelo dober, saj sistem deluje presenetljivo zanesljivo in stabilno, težav je namreč precej manj, kot smo jih bili od tovrstnih napovedi vajeni v preteklosti. Po svoje je to tudi logično, saj gre bolj za evolucijo že obstoječega sistema kot revolucijo (začetek z ničle). Kot je na predstavitvi novega operacijskega sistema razlagal Steven Sinofsky, eden izmed njegovih očetov, je cilj razvijalcev še pred splavitvijo doseči vsaj takšno stabilnost delovanja, kot jo pozna Vista SP1. V ta namen naj bi tudi analizirali 300 milijonov poročil o napakah, ki so jim jih poslali uporabniki Viste (in jih 75 % odstotkov že odpravili – vzrokov za napake, ne uporabnikov). Glede na naše izkušnje – z novim Windows se igramo že več kot 14 dni – je zanesljivost delovanja na precej visoki ravni, Windows 7 predbeta pa ima še največ težav s starejšimi programi, ki imajo velike pomnilniške zahteve ali agresivno posegajo v pomnilnik, kar včasih privede do sesutja programa.

ZAVIDLJIVA ZDRUŽLJIVOST

Pri Microsoftu so se na vsak način želeli izogniti težavam z združljivostjo, kar jim je očitno tudi uspelo. Operacijski sistem Windows 7 se navzven predstavlja kot Vista (Windows 6.1, če smo natančni), zato na njem brez težav deluje vse programje, ki je pisano za Visto, pa tudi cela vrsta drugih programov. Visoko stopnjo združljivosti so programerji zagotovili z vključitvijo kopice datotek iz prejšnjih operacijskih sistemov, ki omogočajo namestitev in poganjanje programov v t. i. združljivostnem načinu. Zadeva deluje nadvse impresivno – ob prvi namestitvi starejšega programa se ta običajno prekine, ker program pač ne pozna sedmice, a ga novi OS ponovno zažene in mu za namestitev ponudi drugačne, primernejše nastavitve, ki običajno delujejo. O tem smo se prepričali tudi sami, saj smo namestili več starejših različic programov in gonilnikov, pisanih le za Windows 2000 in Windows XP, a so vsi delovali brez težav.

Sinofsky skupaj s svojimi inženirji načrtuje, naj bi Windows 7 ob splavitvi skupaj s storitvijo Windows Update znal ustrezno prepoznati okoli 92 odstotkov vse strojne opreme, v katero bo nameščen oziroma ki bo povezana nanj. Seveda pri tem računajo tudi na izdatno pomoč proizvajalcev strojne opreme, ki si bodo močno želeli certifikatov tipa »Certified for« in »Works with« Windows 7 ter se temu primerno potrudili pri pisanju/prilagajanju gonilnikov za novi OS.

Prav spletno mesto Windows Update bo eno ključnih za zagotavljanje združljivosti, zato je bilo v zadnjem mesecu deležno temeljite prenove. Windows 7 namreč bistveno bolje opravlja nalogo iskanja gonilnikov za strojno opremo, saj glede na izkušnje drugih uporabnikov uporabniku predlaga uporabo tega ali onega gonilnika – in to ne površno, temveč s precej natančno povezavo na spletno mesto proizvajalca opreme. Primer iz naše prakse govori o tem, kako je sedmica našla neznanega kitajskega proizvajalca v naš testni prenosnik vgrajenega bralnika prstnih odtisov in gonilnike zanj – te smo sami prej zaman iskali na strani proizvajalca prenosnika in po spletu.

Da se v sistemu še vedno skrivata hrošč ali dva, so potrdili naslednji programi. Skype se je po namestitvi vsaj petkrat sesul, a tega dejanja po ponovnem zagonu sistema ni več ponovil v naslednjih dveh tednih. Občasno se z Windows 7 skrega tudi Opera 9.62, a ker gre za pogosto uporabljana in posodabljana programa, verjamemo, da bodo težave odpravljene po hitrem postopku (beri: z naslednjo posodobitvijo). Našli smo tudi programe, ki jih Windows 7 vsaj za zdaj noče razumeti – gre za programe, ki omogočajo ustvarjanje navideznih pogonov, kakršen je denimo Deamon Tools. Očitno gre za prevelik poseg v register in sam sistem OS, da bi se v Windows 7 vgrajeni varnostni mehanizem z njim strinjal.

NOVA ZNANA PODOBA

Manj zbrano oko bo na prvi pogled ocenilo, da je namizje v Windows 7 enako tistemu v Visti, a temu ni tako, saj obstaja kar nekaj manjših, a pomembnih razlik. Čeprav nam je Microsoft za preizkus dostavil demo različico, ki naj bi imela precej dobrot namizja onemogočenih (build 6801), se je v spletu kaj hitro znašel obhod za to »težavo«, zato vam danes lahko že opišemo videz namizja, ki naj bi krasil bodoči operacijski sistem.

Še največ novosti je v opravilni vrstici (Windows Taskbar) in njenem dojemanju in rokovanju z odprtimi aplikacijami. Vanjo si namreč lahko »navlečemo« povezave do najpogosteje uporabljanih programov, ki nam bodo ob prehodu z miško pokazale njihovo vsebino – če imamo odprtih več oken brskalnika, se nam bodo ta pokazala v pomanjšani obliki in jih bomo z levim miškinim klikom povečali, ob desnem kliku pa se nam bo prikazal nabor najpogosteje uporabljanih ukazov. Privzeto se v opravilni vrstici že znajdejo Internet Explorer 8 (trenutno še v beta različici), prenovljeni Media Player ter Windows Explorer, ob uporabi pa se vanjo spretno skrivajo tudi vsi drugi odprti programi oziroma ikone (te so občutno večje, kar prispeva k preglednosti), ki pa se ob zaprtju iz nje tudi odstranijo. Ti pojavni meniji so precej posrečena zadeva, saj beležijo našo dejavnost, tako da imamo zadnja opravila, datoteke in aplikacije vedno pri roki, s tem pa porabimo bistveno manj časa za opravljanje pogostih opravil in iskanje datotek.

Poročamo, da smo se novega načina rokovanja z opravilno vrstico hitro privadili, še posebej pa nas veseli dejstvo, da je z novimi prijemi ta manj natlačena. K boljši preglednosti prispeva tudi popredalčkan sistemski kotiček (na desni strani opravilne vrstice), kjer so poleg ure prikazani le stanje omrežja, stanje napajanja (pri prenosnikih kapaciteta baterije) in gumb za glasnost. Vse druge bližnjice in agenti posameznih aplikacij so spretno zloženi v svoj zavihek, ki se odpre ob kliku na rob sistemskega kotička. Seveda, če za katerega izmed teh programov izrecno želimo, da je venomer prikazan, to lahko preprosto nastavimo v njegovih lastnostih. Pri opravilni vrstici smo zabeležili le še eno spremembo: gumb za prikaz namizja se je umaknil z leve strani, nadomestil pa ga je manjši prostor (skrajno) desno od ure, ki opravlja enako funkcijo, dodatno pa zna – ob premiku miškinega kazalca nanj – narediti vsa odprta okna prozorna, tako da lažje izberemo tistega, ki ga iščemo.

Moj mikro, December 2008 | Miran Varga |