Primer 2: GZS in dr. Dušan Caf
Bržčas bo nemalo slabe volje povzročilo že samo dejstvo, da se pri Mojem mikru »vtikamo« v zadevo, ki je še vedno v obravnavi na sodišču. Dr. Caf je namreč vložil tožbo proti Gospodarski zbornici Slovenije oziroma GZS ZIT, in sicer zaradi domnevne kršitve avtorskih pravic med procesom sestavljanja strategije sektorja IKT v Sloveniji. Strategija, ki verjetno tudi zaradi tega sodnega procesa še vedno ni ugledala luči dneva, je seveda izjemno pomembna. Ne sicer kar sama po sebi, temveč predvsem kot sad skupnih naporov najeminentnejših strokovnjakov s tega področja pri nas. Ali v primeru, da sodišče pritrdi dr. Cafu, to pomeni, da bodo ti strokovnjaki še bolj temeljito razmislili o možnosti svojega udejstvovanja pri izdelavi dokumenta, ki bi za slovensko industrijo IKT lahko imel zelo daljnosežne (pozitivne) posledice? Vse našteto je tudi razlog, da kljub pomanjkanju sodnega epiloga o njej pišemo.
Vprašanja in odgovori – dr. Dušan Caf
Kaj je pravzaprav jabolko spora med vami in GZS?
Leta 2003 in 2004 sem na GZS vodil programski odbor za pripravo strategije slovenske informacijske in telekomunikacijske panoge. Ko je bil osnutek strategije pripravljen, se je vodstvo GZS brez vednosti in sodelovanja programskega odbora in vodstva projekta dogovorilo s tedanjim ministrstvom za informacijsko družbo (MID), da to financira izdelavo strategije v znesku 20.865 evrov. MID naj bi strategijo potreboval, da bi jo lahko predstavil na evropskem srečanju konec leta 2004 v sklopu aktivnosti danskega predsedovanja EU.
Strategijo, ki je bila vsebinsko zaključena, naj bi skladno z dogovorom med GZS in MID pripravil izvajalec, katerega ime se je omenjalo že mesec, dva pred sklenitvijo dogovora. S tovrstnimi postopki se kot vodja programskega odbora in kot vodja projekta nisem strinjal, saj je šlo za popolnoma nesprejemljivo ravnanje in prakso GZS. Besedilo strategije, ki je bilo pripravljeno, je na enkrat postalo drugotnega pomena.
Sledila je blokada dela v programskem odboru, ki je povzročila večmesečni zastoj projekta. Nato je projektni svet, v katerem so bili predstavniki GZS in MID, odločil, da na podlagi pripravljenega osnutka besedila, strategijo dokonča izvajalec, ki bi bil izbran med povabljenimi izvajalci. Projektni svet GZS je torej odločil, da avtorsko delo odda v predelavo tretji osebi. Za takšno odločitev pa po mojem mnenju ni imel ustrezne pravne podlage. Domnevno kršenje avtorskih pravic s strani GZS so podprli tudi vsi predstavniki tujih podjetij, ki prek združenja BSA preganjajo nelegalno uporabo programske opreme.
V opisanih razmerah v GZS ni bil mogoč nikakršen dialog. Tudi grožnja s tožbo ni zalegla. Sledili so sodni postopki, v katerih je pristojno sodišče najprej izdalo začasno odredbo, s katero je med drugim GZS in izbranemu izvajalcu prepovedalo uporabo in predelavo avtorskega dela. Nato je bila vložena tožba proti GZS in izbranemu izvajalcu.
Kakšne so po vašem mnenju implikacije za slovenski IT, glede na to, da so spori okrog strategije nastali, še preden jo je kdorkoli kakorkoli uporabil?
Najprej je treba povedati, da je bilo besedilo strategije uporabljeno, in sicer je bilo objavljeno na spletni strani GZS in uporabljeno v razpisu, začela se je tudi njegova predelava. Sicer pa dogajanje, povezano s strategijo, kaže na zelo neodgovorno in škodljivo ravnanje predstavnikov podjetij v organih GZS, pa tudi na skrajno neprofesionalno in neetično ravnanje uslužbencev GZS. Izdelava strategije je bila tri leta osrednji cilj Združenja za informatiko in telekomunikacije, njegov upravni odbor in vodstvo GZS pa sta eno leto dela z lahkoto zavrgla. Strategija vse do danes, torej po šestih letih, ni bila dokončana ali na novo napisana. Jasno je, da obstaja nekaj skupin podjetij, ki jim takšno stanje ustreza. Med njimi so zagotovo največja, ki v zbornični proračun prispevajo največ članarine.
Kaj je po vašem mnenju glavni problem kraje intelektualne lastnine na področju IT?
V Sloveniji obstaja zelo nizka kultura varstva intelektualne lastnine, ne le na področju IT. Temu področju je že med študijem in v akademskem okolju nasploh posvečena premajhna pozornost. Zato je kraja intelektualne lastnine v Slovenji še posebej problematična. Izpostavljeno je zlasti področje IT, kjer je kraja precej lažja kot na drugih področjih.
Vprašanja in odgovori – GZS
Kaj je z vašega stališča jabolko spora med GZS in dr. Cafom?
Menimo, da si dr. Caf napačno razlaga obseg svojih avtorskih pravic, predvsem pa neutemeljeno in v celoti zanika veljavnost in obseg pogodbe o avtorskem delu, ki jo je v predmetni zadevi sklenil z GZS. Iz dokumentacije je razvidno, da je šlo za timsko delo v okviru GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije, v katerem je dr. Caf sodeloval kot član upravnega odbora tega združenja v imenu Telekoma Slovenije. Vsaka kraja intelektualne lastnine je že zaradi navedene specifike izključena. Po pogodbi o avtorskem delu so številni sodelujoči izvajalci glede »opredelitve razvojnih ciljev sektorja IKT in priprave akcijskega načrta strategije za področje oz. delovne skupine Človeški viri, Uporaba IKT, Sektor IKT, Indikatorji, Inovacijsko okolje« soglašali, da izdelajo vse navedeno za Gospodarsko zbornico Slovenije. Dr. Caf je torej po pogodbi z GZS sodeloval v skupinskem delu v okviru Združenja za informatiko in telekomunikacije, in res ne vidimo možnosti za njegov uspeh v pravdi.
Kakšne so implikacije za uvedbo strategije slovenskega IT, glede na to, da so spori okrog strategije nasta(ja)li, še preden je ta zares zaživela?
V ZIT smo prepričani, da strategijo slovenskega IKT-sektorja potrebujemo in da je škoda, da je zaradi sodnega spora priprava strategije zaustavljena. Na Upravnem odporu ZIT smo že obravnavali možnost, da bi ponovno začeli postopek priprave strategije, vendar je zaradi blokade to zelo oteženo. Zato si želimo, da bi se spor čim prej razrešil.
Kaj je po vašem mnenju sicer glavni problem kraje intelektualne lastnine na področju IT?
Zaradi svoje specifične narave je programsko opremo zelo težko zaščititi, saj je težko dokazati krajo ob spremenjeni programski opremi. Težava je tudi v tem, da je avtorske pravice pri programski opremi težko zaščiti in postopek povzroča visoke stroške. GZS in ZIT promovirata in spodbujata postopke formalne zaščite avtorskih pravic. Poleg tega v združenju skupaj s pravniki iz IKT-podjetij pripravljamo vzorčne pogodbe, v katerih je pomemben del tudi zaščita avtorskih pravic. ZIT sicer ne sodeluje z drugimi organizacijami na področju kraje IP, saj se je z novim zakonom o gospodarskih zbornicah, ki je uvedel prostovoljno članstvo podjetij, narava dela ZIT zelo spremenila. Osnovna naloga ZIZ ni več zastopanje interesov IKT-sektorja, temveč zastopanje interesov naših članic, ki so opredelile naloge ZIT predvsem na področju spodbujanja mednarodnega poslovanja, ustvarjanja poslovnih priložnosti in podpore pri prijavi na slovenske in evropske razpise ter druge, dosti bolj operativne naloge.
Komentar: Objavljamo še načelno stališče GZS do objave tega članka. Nikakor namreč ne želimo vplivati na sodišče, saj si vsi želimo razvoja slovenskega sektorja IKT na podlagi dobre, uresničljive in hitro ter čim širše sprejete strategije.
»GZS ima do medijev vsekakor zelo pozitiven odnos in se zaveda njihove odgovorne vloge. Zato z novinarji tudi vedno tvorno sodeluje. V navedenem primeru pa naj vseeno izrazimo naše nezadovoljstvo z vključevanjem odprtega pravdnega spora v članek. Takšna praksa lahko pomeni določen pritisk in vpliv na sodišče.«
Moj mikro, oktober 2009 | Boštjan Klajnščak |
