Ko se ozremo nazaj na teh recimo dobrih petnajst let, odkar nam je internet zlezel pod kožo, vidimo, da smo se pravzaprav obnašali dokaj neumno. V računalnike smo nameščali na pol narejene programe, kašljajoče delujoče gonilnike, iz spleta snemali nekaj deset ali sto megabajtov velike popravke popravkov tako operacijskega sistema kot programov, ki tečejo v njem, in plačevali letne zneske za protivirusne programe za to, da smo čakali tri minute, da se računalnik zažene, nato pa z njim brali elektronsko pošto in brskali po spletu. Je to normalno? Takrat se nam je zdelo, da je. Zdaj pa … Zdaj imamo tablične računalnike tipa iPad in Galaxy Tab, kjer pritisnemo gumb in v nekaj sekundah brskamo po spletu ali beremo pošto. Zakaj bi se potem ukvarjali z namiznimi ali prenosnimi računalniki? Zato, ker brskanje po spletu in branje pošte ni edina stvar, ki jo počnemo. Jaz recimo veliko pišem. Tudi če bi našel tipkovnico za tablico, nanjo verjetno ne bi pisal. Pa ne zato, ker to ne bi šlo, ampak zato, ker mi naprava, ki nima niti datotečnega sistema (iOS), kaj šele dostopa do službenih strežnikov in kjer večopravilnost pomeni delo z enim programom naenkrat, ne koristi prav dosti. Šele ko je človek brez svojega Worda ali Writerja ter Outlooka ali Thunderbirda, vidi, kako nepogrešljivi so in kako so tablice za kaj takega (še) neuporabne. Poskusite na primer s tablico, pa naj bo androidna ali Applova, najti elektronsko sporočilo, ki vsebuje recimo prilogo v obliki elektronske preglednice. Huh! Že to je dovolj, da bom veselo pobožal svoj prenosnik in mu rekel, naj ne bo ljubosumen na tablico. Pa do fotografij in filmov niti prišli še nismo. Ja, ja, seveda obstaja za tablice kopica programov za obdelavo slik in filma, a se ti s kakšnim Photoshopom, Gimpom in podobnim še zdaleč ne morejo kosati. Pa tudi če bi imeli, bodo tablice »padle« pri procesorski moči in pomnilniškem prostoru. Poleg tega pa , kaj narediti z gigabajti in terabajti fotografij, glasbe, filmov, dokumentov? Jih bomo dali v oblak? Ha, ha, kar poskusite spraviti v kak Dropbox, Googlove dokumente, SkyDrive in podobne zadeve recimo en terabajt podatkov. Tudi če odmislimo ceno, ki za takšno količino ne bo ravno nizka, je stvar zaradi hitrosti internetnih povezav skoraj neuporabna. Pri hitrosti pol megabita na sekundo bi to trajalo preko 200 dni. Žal, neuporabno.

Ne, PC še zdaleč ni mrtev. Njegova vloga bo sicer vedno manjša, toda izginil ne bo. Vsaka družina bo imela vsaj enega, četudi prenosnega, drugo pa bodo takšne in drugačne pametne naprave, kot so tablice, telefoni in podobno. In če bi ta trenutek moral izbirati med namiznikom/prenosnikom in tablico, bi slednja morala počakati.

Moj mikro, december 2011 | Zoran Banovič |