Nekaj izvedb smo si sicer že lahko ogledali v znanstvenofantastičnih filmih, realnemu svetu pa je očitno najbližje ustavljanje vozil z mikrovalovno tehnologijo. Pri tem bi policisti ali drugi uradni organi uporabljali posebno napravo, ki bi sprožila ozek snop mikrovalov, ti pa bi onesposobili ali celo uničili občutljivo elektroniko pod motornim pokrovom.

Kako sistem deluje, že zdaj preizkušajo v praksi, seveda s testnimi vozili na poligonu. Znano je, da je osnova sistema mikrovalovno sevanje med 350 in 1350 MHz, oddajniki omogočajo tudi prilagoditev glede na vrsto vozila oziroma drugega stroja, saj ima, zanimivo, vsak model avtomobila šibko točko v drugem frekvenčnem območju. Vsa elektronika je zapakirana v 100-kilogramsko škatlo, to je nato mogoče pritrditi na streho avtomobila, helikopter ali majhno letalo za nadzor ozemlja.

Pod pokrovom »črne škatle« se ob sprožitvi začne oddajanje kratkotrajnih, 50-milisekundnih signalov enosmernega toka, ki so z uporabo 16-stopenjskega Marxovega generatorja ojačeni na 640 kilovoltov. Oscilator signal nato spremeni v mikrovalove, ki jih posebna antena usmeri v vozilo, seveda v njegov s pločevino nezaščiten del, saj mikrovalovi ne potujejo skozi kovino.

Mikrovalovi v avtomobilu onemogočijo ali celo uničijo pomembne elektronske dele, še zlasti mikroprocesorje, ki nadzorujejo pomembne funkcije motorja, denimo vžig ali črpalko za gorivo. Jasno je, da sistem deluje le v avtomobilih, ki imajo elektroniko, kar pomeni, da je neučinkovit pri tistih izdelanih pred letom 1970.

Omenjena rešitev ni nekaj revolucionarnega, saj so jo že uporabljali v ameriški vojski, a takrat ne v tako kompaktni obliki. Prav tako je nova rešitev učinkovitejša, med preizkusom so uspeli z eno samo sprožitvijo s približno 15 metrov ustaviti prav vse testne avtomobile. Trenutno razvijajo še bolj kompakten sistem, ki bo lahko onemogočil tudi vozilo, oddaljeno do 200 metrov, v realnosti bi sistem moral brez kakršnih koli težav ustaviti vozilo oziroma stroj, ki je oddaljen približno 50 metrov.

VPRAŠANJA VARNOSTI

Kot smo že vajeni, razvoj tehnologije nemalokrat prehiteva razvoj drugih vidikov uporabe nove naprave. Pri mikrovalovnih ustavljalnikih vozil bo treba rešiti predvsem vprašanja, povezana z varnostjo udeležencev in nič hudega slutečih mimoidočih, da ne bo prihajalo do nepotrebnih »obstranskih žrtev«. Ob poskusu ustavitve vozila bi mikrovalovi lahko vplivali tudi na druge elektronske naprave v bližini, kot so dvigala v poslovnih stolpnicah ali nakupovalnih središčih, bankomati in podobno. Na drugi strani lahko nenadna odpoved delovanja vozila in izguba nadzora nad njim povzroči hudo prometno nesrečo. Strokovnjaki opozarjajo še na možnost poškodovanja kože zaradi mikrovalovnega sevanja, ki je tudi eden od možnih vzrokov za razvoj rakavih celic.

Očitno se bodo mikrovalovi zato najprej uveljavili kot zaščitno polje na oddaljenih lokacijah, tako na kopnem kot na morju. V tem primeru bi moral biti vsakdo, ki se približuje varovani stavbi ali drugemu objektu, najprej obveščen. Šele, če bi nadaljeval pot, bi se v neposredni bližini stavbe sprožil mikrovalovni ščit in mu onemogočil dostop do objekta.

Ker se razvoj dogaja v ZDA, je jasno, da na prvem mestu omenjajo z vojsko povezane lokacije, mikrovalovni ščit pa bi lahko zanimal tudi kakšno podjetje, ki ima oddaljeno, s posadko nezasedeno lokacijo, na morju pa predvsem naftna podjetja, ki bi lahko bolj učinkovito kot zdaj zaščitila svoje ploščadi. Sistem je namreč sposoben onemogočiti tudi plovila.

MED REPRESIJO IN ČLOVEKOVIMI PRAVICAMI

Pred uveljavitvijo na cestah bo o novem načinu zaustavljanja ubežnikov zagotovo še veliko govora, tudi in predvsem s strani varuhov človekovih pravic. Je pa jasno, da je rešitev zelo privlačna za represivne organe in prav nič se ne smemo čuditi, če bodo v ZDA na sodoben načIn že kmalu začeli zaustavljati nepridiprave. Policisti v Los Angelesu, ki so sodelovali pri raziskavah, vidijo v novem sistemu veliko prednosti, s katerimi bi lahko prebrodili tipične težave, ki jih imajo pri klasičnem ustavljanju ubežnikov. Tudi pri nas se v ta namen največkrat uporabi posebno, z žeblji posejano preprogo, ki jo je treba položiti na cesto, pri tem pa predvidevati, kam se bodo zlikovci sploh peljali.

Težavo z onemogočanjem drugih sistemov bi lahko rešili z ustavljanjem, ko je avtomobil izven dosega poslovnih ali drugih stavb, pri takšnem početju bi bilo najbolj logično uporabiti helikopter.

Seveda ima vsaka nova rešitev tudi kakšno slabost. To, da ne ustavi starejših vozil, smo že omenili, pri novejših pa je mogoče elektroniko zaščititi s kovinskimi oklepi, skozi katere mikrovalovi ne bodo zmogli prodreti. Že v osnovi je vsak avtomobil dokaj dobro »zavit« v pločevinasto karoserijo, zato bi morali policisti zelo paziti, da s snopom zares zadenejo v polno. Marsikoga skrbi, da bi se pri tem preveč »igrali« in mikrovalovni zaustavljalnik uporabljali tudi takrat, ko to ne bi bilo nujno potrebno. Samo za primer: ameriške študije kažejo, da so v zadnjih desetih letih tamkajšnji policisti prisilno ustavitev avtomobila uporabili kar 60-tisočkrat. Le kdo ne bi bil navdušen nad preprostejšim, za povrh pa še učinkovitejšim postopkom?

Objavljeno: Moj mikro, Januar 2008 | Boštjan Okorn