V zadnjih letih se je v avtomobilih vseh razredov že razpasla elektronika, ki poskrbi tako za delovanje motorja kot tudi infozabavnega sistema. Poglavitno vlogo sodobna tehnologija odigra tudi pri varnostnih dodatkih – danes so le redki novi avtomobili, ki so brez vsaj štirih zračnih varnostnih blazin, vsi imajo vgrajen protiblokirni zavorni sistem ABS, tudi po zaslugi odmevnih akcij v standardno opremo vse pogosteje sodi tudi sistem za nadzor stabilnosti ESC. Takšni dodatki se morda zdijo le kapljica v morje k skupni varnosti, a vsak zase reši vsaj nekaj sto, če ne celo nekaj tisoč življenj letno samo v Evropski uniji.

JUBILEJI VARNOSTNIH DODATKOV

Da je tudi avtomobil pridobil s sodobno tehnologijo, dokazuje tudi nedavna okrogla obletnica. Sredi avgusta je namreč minilo 50 let, odkar je Volvo v salone poslal prvi avtomobil z vgrajenim tritočkovnim varnostnim pasom. Dodatek, ki je danes seveda samoumeven v vseh avtomobilih po vsem svetu, je v tem času rešil več milijonov življenj, marsikomu pa omogočil, da tudi po hudi prometni nesreči živi normalno še naprej. Skoraj 20 let je trajalo, da je bil v prvi avtomobil vgrajen ABS, približno 10 let pozneje je prišel na ceste prvi avtomobil z ESC, v zadnjih letih pa varnostni dodatki na trg prihajajo tako rekoč vsako leto.

Nič čudnega, da tržniki pred sodobne dosežke radi zapišejo, da sodijo k inteligentnemu avtomobilu. A do prave inteligence naših najbolj priljubljenih prevoznih sredstev je vendarle še daleč. O njej bomo lahko bolj na glas govorili šele, ko bodo avtomobili ne samo pasivno zaščitili potnike, ko do nesreče že pride, ampak bodo tudi pripomogli popraviti človeške napake stopnje, ko do prometne nesreče sploh ne bo prišlo. Zgoraj omenjeni dodatki so le prvi, zelo osnoven korak k temu.

OPOZORILA IN PRIPRAVE NA NESREČO

Naslednja stopnja je povezana z raznimi opozorili, ki sledijo napačnemu ravnanju voznika. Poznamo že opozorilo na nenamerno spremembo voznega pasu, posebni sistemi lahko zaznajo zaspanost (pa tudi vinjenost) voznika, pred trkom pa potnike pripravijo na neizbežen nesrečen dogodek. Varnostni pasovi se zategnejo, volanski obroč se odmakne, vsi sistemi, ki se sprožijo ob trku, so v stanju pripravljenosti. Na tem področju je s sistemom Safe Assist najdlje Mercedes-Benz, Volvo pa je z modelom XC60 kot prvi na cesto pripeljal avtomobil, ki pred trkom tudi samodejno sproži zavoro. City Safety že s svojim imenom nakazuje, da rešuje predvsem nehotene trke med počasno mestno vožnjo, ko je voznik premalo pozoren in zaradi prekratke varnostne razdalje trči v avtomobil pred seboj. Ti trki se dogajajo pri nizkih hitrostih in so le redko usodni.

Povsem drugače je, ko voznik zaradi utrujenosti zaspi na avtocesti ali cesti zunaj naselja. Samo v ZDA je to vzrok vsaj 100 tisoč nesreč, v katerih umre okoli 1500 ljudi (skoraj 40 odstotkov vseh), prav nič drugače ni niti drugod po svetu – v Nemčiji, denimo, statistika zavarovalnic razkriva, da se vsaj četrtina smrtnih nesreč na avtocestah zgodi zaradi utrujenosti voznika. Na Švedskem, kjer je, to moramo priznati, povprečna hitrost tudi na avtocestah nižja, so ugotovili še, da se je v preteklosti 70 odstotkov nesreč, povezanih z zaspanostjo, zgodilo pri hitrostih med 70 in 110 km/h – Volvov City Safety sam po sebi v tem primeru seveda ne bi pomagal.

Zato so razvili sistem, ki preverja, ali se vozilo nadzorovano premika v pravi smeri med začrtanimi cestnimi oznakami. Driver Alert Control, ko so sistem poimenovali, je namenjen predvsem zmanjševanju tveganja za nesreče na dolgih ravnih cestah, kot dopolnilo pa so dodali že znan sistem opozarjanja na nenadejano spremembo smeri Lane Departure Warning. Bolj k inteligentnemu avtomobilu se nagiba rešitev, ki nesreče preprečuje s samodejnim zasukom volanskega obroča. Vgrajene kamere in radar nadzorujejo promet iz nasprotne smeri, in ko zaznajo, da bi vozilo lahko trčilo v nasproti vozeče, sistem voznika najprej opozori, nato pa obrne volanski obroč za toliko, da se avtomobil spet znajde znotraj označenega voznega pasu.

Ko bo voznik srečno prispel v mesto, se ga ne bi smeli več bati niti pešci. Pri Volvu namreč razvijajo tehnologijo, ki bo omogočila zmanjšanje ali celo popolno odpravo trčenj med avtomobili in pešci. Šibkejše udeležence v prometu bodo zaznali kamere in radar, sistem bo voznika opozoril, in če ta ne bo reagiral, samodejno sprožil zaviranje do ustavitve. Morda se sliši strašljivo, a očitno bo le tehnologija lahko izničila slabosti ljudi, ki včasih neodgovorno upravljajo avtomobile in druga vozila.

INTELIGENTNE NAPRAVE

Ker se kljub vsemu in k sreči vendarle ne zaletavamo vsak dan, bo večina pogosteje izrabila inteligenco, ki jo razvija BMW. Po njihovih besedah se bomo v prihodnosti med vožnjo predali navodilom učeče se navigacijske naprave, ki nas ne bo vodila samo mimo zastojev in drugih neprijetnosti na cestah, pač pa nas naučila tudi, kako zmanjšati porabo goriva.

Še več: sodobne navigacijske naprave bodo znale celo same presoditi, kam smo namenjeni, ne da bi za to potrebovale kakršen koli ukaz. Seveda se to ne bo zgodilo čez noč, hkrati pa bodo morali razvijalci poskrbeti tudi za ločevanje profilov uporabnikov. Vanje se bodo shranjevali številni podatki, kot so zadnji cilji, poti do njih, morebitne ubrane bližnjice ali druge poti, pa tudi čas vožnje in podatek o številu potnikov v avtomobilu. Tako bi, denimo, v ponedeljek zjutraj avtomobil sam ugotovil, da se bo voznik pred službo odpeljal še do vrtca, saj na zadnjem sedežu sedi otrok, če sedi poleg njega še žena, pa bi mu bilo jasno, da se bodo ustavili tudi pred njeno službo. Inženirji, ki rešitev razvijajo, so trenutno zadovoljni, saj jim je uspelo delež pravilno zaznanih namenov vožnje in ciljev s 30 odstotkov dvigniti na 70 odstotkov.

Pravo veljavo bo inteligentna navigacijska naprava vendarle dobila šele, ko jo bodo povezali tudi z drugimi sistemi v vozilu. Samo z informacijo o nagibu ceste ali trenutnih omejitvah hitrosti bi bilo mogoče privarčevati do 10 odstotkov goriva – kot primer navajajo, da pred omejitvijo ne bi divje zavirali, pač pa bi hitrost začeli prilagajati na bolj nežen način že prej. Prav tako bi že pred uvozom na avtocesto sistem prilagodil način delovanja motorja, preveril, ali je temperatura olja in hladilne vode optimalna za hitrejše pospeševanje, pri samodejnem menjalniku pa bi pripravil vse za hitrejšo menjavo prestav.

VEČFUNKCIJSKI KLJUČ

Da bo stresa tudi po vožnji manj, so pri BMW razvili še prototip večfunkcijskega avtomobilskega ključa, s katerim bodo, predvidevamo, zadovoljne predvsem voznice. Ključ namreč veliko več kot samo odklepa avtomobil in zaganja motor: z njim je mogoče tudi brezgotovinsko plačevati. Vanj so vgradili tehnologijo, ki zna komunicirati s prilagojenimi bralniki kreditnih kartic, nanj bo mogoče naložiti tudi dobroimetje za uporabo javnega prevoza ali celo letalske vozovnice.

Kot se spodobi pri tovrstnih izdelkih, je njihova uporabnost odvisna od vaše oziroma domišljije razvijalcev. V povezavi z avtomobilom pa omenjajo možnost poosebljanja dostopa do informacij po infozabavnem sistemu, tudi ko bi lastnik vstopil v drug (denimo najet) avtomobil. Novi ključ bi bil zato vezan na lastnika, in ne več na avtomobil, kar bi bilo lahko zanimivo tudi za sisteme deljenja avtomobilov (car sharing).

NI VSE ZLATO …

Idej razvijalcem torej ne manjka, pred uveljavitvijo pa jih morajo ne samo dodobra preizkusiti, pač pa razmisliti tudi o vprašanjih, ki se lahko porajajo med uporabo. Pri varnostnih sistemih se zagotovo lahko vprašamo, kaj se zgodi, če avtomobil naredi nekaj, česar ne bi smel oziroma čemur bi se voznik rad izognil, medtem ko je pri poosebljanju infozabavnih sistemov in ključev bistveno vprašanje varnosti osebnih podatkov. Tehnofriki se zato ne smejo veseliti prezgodaj, čeprav bo vsaj del zgoraj omenjenih tehnologij zagotovo kmalu tudi v povprečnemu žepu dostopnih serijskih avtomobilih.

Moj mikro, September 2009 | Boštjan Okorn