Električno vozilo Bikeboard je zanimivo že zaradi svoje arhitekture tricikla, z večjim, 18- palčnim sprednjim kolesom in dvema manjšima zadnjima. Električni motor moči 1000 ali 500 W je pestu sprednjega kolesa, zato odpadejo prenosi. Kar pomeni ne samo lažje vzdrževanje ter večji izkoristek energije, ki je na voljo, ampak tudi manj možnosti okvar. Pogon na prvo kolo ni običaj pri dvo- oziroma triciklih, zato smo bili do tega nekoliko skeptični, vendar se je obnesel. Vozilo je na prvi pogled nekoliko veliko, vendar zložljivo, tako da ga je moč prevažati v prtljažniku nekoliko večjega avtomobila. Na sprednjem kolesu je mehanična disk zavora, zadaj pa sta dve hidravlični disk zavori, za energijo pa skrbita dve litij jonski bateriji (dvakrat po 11 Ah). Platforma za voznika je velika, v osnovi je mišljeno, da ta stoji, na voljo pa je tudi dodatni sedež na trinožnem podstavku. Na voljo je še veliko dodatne opreme, uporaben se nam je zdel prtljažni kovček, poseben model pa je na voljo golfistom. Poleg posebnih gum za vožnjo po občutljivih površinah golfišča ima ta model še nosilec za palice, držala za pijačo in držalo za papir, na katerem igralec zapisuje dosežke.

Inovativno je tudi vzmetenje vozila. Voznikova platforma se namreč nagiba levo in desno, ko se peljemo skozi ovinek, kot bi se nagibali na rolki ali na motorju. Zaradi tega je vožnja skozi ovinke mehkejša, res pa je, da se je treba na nagibanje najprej navaditi. Še posebej na začetku je moteče, ko stopimo na vozilo, ta pa še stoji na mestu. 500 W model S500 ima nižjo hitrost (25 km/h) na račun večjega dosega, do 60 km, 1000 W K1000, ki smo ga vozili dlje časa, pa je hitrejši (35 km/h) na račun nekoliko manjšega dometa (do 32 km).

Čeprav ima 1000 W motor dober navor, je prenos moči (kljub pogonu na sprednje kolo) mehak. Vozilo pospešuje hitro, a ne spet tako hitro, da bi nas bilo strah oziroma bi se morali krčevito držati krmila. Podobno velja za zaviranje, kjer nas je skrbel sprednji pogon. Vendar sprednjega kolesa ne blokira niti pri najbolj močnem zaviranju, zato pri ustavljanju ne pademo prek krmila, pa tudi z voznikove osnove ne. Zavorna pot od najvišje hitrosti do zaustavitve na betonu, pri blokiranih zadnjih kolesih, je bila dobra dva metra. Vožnja v klanec se skorajda ne občuti, saj je padec hitrosti minimalen in skoraj neopazen. Govorimo seveda o klancu manjšega naklona. Dobro se vozilo obneslo tudi pri vožnji po pesku, kar mu daje omejene zmogljivosti vožnje zunaj cestišč (terenska vožnja).

Sprednje teleskopsko in zadnje vzmetno vzmetenje se dobro obneseta pri blaženju manjših lukenj in neravnin, a zaradi narave vozila podzavestno želimo obvoziti vsako večjo luknjo ali robnik. Vendar tudi ko smo naleteli na slabšo podlago ali pa smo želeli prek robnika, nikoli nismo imeli občutka, da bi se vozilo lahko prevrnilo. Tudi pri najvišjih hitrostih je voznikova platforma stabilna ter hkrati dovolj velika, da po potrebi spreminjate položaj nog. Naredili smo nekaj »paničnih« zaviranj (zaradi testa, seveda) in vozilo je vedno ostalo stabilno, zavorna pot pa ravna. Nagibanje levo in desno je najhitrejši način za zavijanje, pomaga pa tudi pri stabilni vožnji. Zavijamo s sprednjim kolesom. K1000 ima dovolj moči za nežno terensko vožnjo, v tehničnih podatkih pa je zapisano, da premaga naklon do 13 odstotkov, česar pa nismo imeli možnosti preizkusiti.

Baterije se zgodba zase, saj so litijeve ionske – večina drugih električnih koles in koles z motorjem na našem trgu ima baterije NiMH. Do n napolnjenosti zadostuje 3 ure polnjenja, 4,5 ure pa napolnijo baterije do »vrha«. Po nekaterih podatkih baterije brez večjih težav zdržijo 300 polnilnih ciklov, kar pomeni dobro leto delovanja. Kar pa ni tako zelo veliko, saj so, kot kaže, prav te najdražji del tega vozila. Druga slabost, če temu lahko tako rečemo, pa je cena vozila samega. Je cenejši od Segwayja (legendarno električno dvokolo, nabito z elektroniko), a ne toliko, da bi si Bikeboard lahko privoščili vsi. Cena se prične pri 2500 evrih.
Epilog: Vožnja z BikeBoardom je zabavna. Primeren je za ljudi v mestnih središčih, ki dnevno ne naredijo več kot 20 kilometrov. Vsaj do takrat, ko na parkiriščih ne bomo imeli električnih vtičnic za polnjenje električnih vozil, ko te čakajo na nas. Ker ima možnost namestitve potovalnega kovčka, je primeren tudi za nakupovanje oziroma podobne prostočasne aktivnosti urbanega človeka.

Moj mikro, oktober 2010 | Jan Kosmač