Evropska komisija je postavila posebno spletno stran, na kateri redno posodabljajo vse spremembe, povezano z večjo varnostjo na tukajšnjih cestah. Udeležite se lahko tudi kviza in se preizkusite v poznavanju novih tehnik, a tudi načinov izogibanja prometnim nesrečam. Teh je v EU-ju absolutno preveč, kar kaže tudi število žrtev: vsako leto na evropskih cestah umre kar 40 tisoč ljudi, to pomeni 110 na dan. Če bi vsakodnevno na evropska tla treščilo letalo s toliko potniki, bi že po nekaj dneh letenje prepovedali. Vozimo pa se še kar na enak način kot pred leti.

No, čisto na enak način morda vendarle ne. Če nič drugega, morajo imeti avtomobili, prodajani v EU-ju, vgrajen zavorni sistem ABS, na trgu so le redki modeli, ki imajo le dve zračni varnostni blazini (večina jih ima vsaj štiri, raje šest), velik korak naprej je bil narejen z ustanovitvijo konzorcija Euro NCAP, saj se je zaradi rednih preizkusnih trčenj kakovost avtomobilov bistveno izboljšala, že v naslednjih letih lahko pričakujemo obvezno vgradnjo elektronskega sistema za zagotavljanje stabilnosti (ESC) v prav vsa vozila.

Vse omenjeno pa je daleč od tega, da bi lahko avtomobile imeli za inteligentne. Tu priskoči na pomoč sodobna informacijska in telekomunikacijska tehnologija, s katero bi lahko že danes zadostili projektu inteligentnih sistemov v avtomobilih, a je njena uporaba trenutno še predraga za serijsko vgradnjo v vse, kar se po štirih (ali več) kolesih vozi po cestah.

NOVA DOBA PRIHAJA − A NE BREZ TEŽAV

Med posameznimi sistemi jih ima nekaj vendarle zelo dobre možnosti, da jih spoznajo tudi tisti, ki kupujejo najcenejše avtomobile. Med njimi omenimo pomoč vozniku pri preprečevanju, da bi se prometna nesreča sploh zgodila – v to skupino sodijo dodatki, kot so preprečevanje zapuščanje voznega pasu, dodatno zaviranje, če sistem prepozna, da je sprednje vozilu blizu, opozarjanje na nevarnost in podobno. Če se nesreča že zgodi, bodo sodobni sistemi poskrbeli, da bodo posledice čim manjše, za varnost pa niso prav nič manj pomembni sistemi za zagotavljanje ažurnih prometnih in cestnih informacij ali tisti, ki bodo omogočali poiskati najbolj optimalno pot v danem trenutku.

Nekaj možnosti, ki jih omogočajo tovrstni sistemi, je danes že vgrajenih v vozila višjega razreda, še več jih je na voljo za doplačilo. Kljub temu bi to težko označili za začetek dobe inteligentnih avtomobilov. Evropska komisija je izpostavila kar nekaj težav in ovir, ki onemogočajo širši razmah novih tehnologij. Med njimi je na prvem mestu dejstvo, da pravega standarda inteligentnega vozila danes sploh ni in da ga bodo morali izdelovalci, ponudniki storitev, civilne organizacije in vlade držav članic šele vzpostaviti. Na poti naj bi bilo tudi nekaj pravnih in institucionalnih ovir, podcenjevati ne gre niti sorazmernega nezanimanja za nove tehnologije, če so te na voljo le za (ne prav majhno doplačilo).
K sreči se avtomobilski izdelovalci zavedajo vseh omenjenih problemov, a jih rešujejo (pre)počasi, posamezne razvojne skupine se nemalokrat prekrivajo in so premalo povezane, še vedno je preveč tehnoloških novosti, ki so vezane le na določeno znamko ali celo le določen segment avtomobilov te znamke.

O časovnem obdobju, do katerega bi bili popolnoma inteligentni avtomobili v celoti na cestah, je zato zelo težko govoriti, glede na številne pobude, je najverjetneje, da jih bomo začeli v večjem številu srečevati v prvi polovici naslednjega desetletja. Pri tem je zanimivo, da je večina sistemov in dodatkov pravzaprav že razvitih, a jih je treba združiti in pripraviti k sodelovanju. In, če avtomobilske tovarne skupaj snujejo nove pogonske agregate, bi bilo prav, če bi vzporedno začeli združevati tudi koščke, ki bodo na koncu sestavili avtomobil prihodnosti. Predvsem zato, da bo žrtev na cestah manj.

Objavljeno: Moj mikro, Marec 2008 | Boštjan Okorn