Mali MP3-predvajalniki so nam dostopni na vsakem koraku, včasih za prav smešno nizke cene. Nekako smo se navadili, da imamo na fizično majhnem mediju ali predvajalniku na stotine ali celo na tisoče glasbenih datotek, ki so naše vsakodnevne sopotnice. Tako lahko MP3 poslušamo na poti, datoteke uporabimo za »zvonjenje« v mobilnih in hišnih telefonih, poslušamo glasbo v formatu MP3 po domačem zvočnem sistemu, podpirajo pa ga tudi dražji in tisti najcenejši DVD/DivX-predvajalniki.
Seveda je enako tudi v svetu avtomobilov. Novejši avtomobilski radijski sprejemniki podpirajo MP3, datoteke lahko poslušamo s CD/DVD-plošč ali pa jih preprosto prenesemo na SD ali USB-pomnilnik, tega pa nato vtaknemo v zato pripravljena razširitvena mesta. Vstopni modeli avtoradiev se začnejo že pri okoli 50 do 60 evrih. Za ta denar sicer ne dobimo čuda tehnike, zadeve pa načeloma povsem korektno delujejo in nam omogočajo poslušanje MP3-zbirk, ki smo jih tako ali drugače pridobili.
VAŠ AVTORADIO NE PODPIRA MP3?
Če imate avtoradio, ki ne podpira zapisa MP3, vseeno pa bi radi poslušali »empetrije«, imate nekaj možnosti. Prva je seveda zamenjava avtoradia, a ker to iz različnih razlogov ni vedno možno, si poglejmo še kakšne.
Najcenejša je uporaba priključka AudioIn (LineIn) na avtoradiu, če to možnost sploh imamo. S kablom povežemo prenosni MP3-predvajalnik in avtoradio, preklopimo na zunanji izvor zvoka in že poslušamo MP3-speve.
Druga možnost je uporaba FM-oddajnika. To je elektronska napravica, ki predvajani zvok vašega prenosnega MP3- predvajalnika pošlje na izbrano FM-frekvenco, ki jo potem »ulovite« na radijskem sprejemniku. Po testu tako vstopnih kot tudi nekoliko dražjih naprav sem ugotovil, da so najverjetneje zaradi omejitve moči oddajanja zgolj pogojno uporabne. Med predvajanjem glasbe se pojavljajo šumi, nemalokrat pa se vmešavajo tudi bližnje (bližnje na radijskem spektru) radijske postaje. Slabost obeh je še napajanje, saj v večini primerov takšne naprave potrebujejo lastno napajanje (baterije ali avtomobilska vtičnica). Če dodamo še zagotavljanje energije za MP3-predvajalnik, kmalu postanemo preračunljivec in neprestano tuhtamo, do kdaj bomo imeli dovolj energije. Resda je avtomobilska vtičnica načeloma dostopna kadarkoli, v mislih pa imejmo tudi polnjenje mobilnih telefonov, GPS- naprav in morebitnih drugih naprav, ki nas spremljajo na poti.
Kot rečeno, opisani rešitvi sta primerni predvsem, kadar ne obstaja možnost menjave radijskega sprejemnika, to pa je navadno takrat, ko z vozilom kupimo v armaturno ploščo integriran originalni avtoradio. Menjava je sicer fizično možna, vendar bi bilo to v nemalo primerih videti smešno. Poleg tega izgubimo razne funkcionalnosti, kot so prikaz podatkov potovalnega računalnika na zaslonu avtoradia, morda prikaz zunanje temperature, uravnavanje klimatske naprave in drugih integriranih prikazov. Pa tudi funkcije večfunkcijskega volana nam ob menjavi avtoradia za neoriginalnega ne koristijo več. Za to so seveda poskrbeli oblikovalci izbranega vozila, ki vam načeloma za doplačilo ponujajo tudi podporo za MP3 ter USB- in SD-režo. Cene takšnih originalnih avtosistemov pa so za marsikoga previsoke oziroma nam za odštete evre ponudijo premalo.
xCarLink
Ko sem za svojo štiri leta staro Hondo Jazz iskal primerno rešitev za predvajanje datotek MP3, sem nad ponudbo že skoraj obupal in na podlagi internetnih navodil izdelal priključek Line In, ki je sicer deloval, vendar mi ni dopuščal »polnega ugodja« (uporabo krmil na avtoradiu, izpis stanja ipd.). Po dodatnem spletnem brskanju pa sem naletel na spletno stran www.xcarlink.si. V spletni trgovini imate na voljo pravo malo čarobno škatlico, ki sliši na ime xCarLink USB/SD/BT.
Napravico na izbrani originalni avtoradio priklopimo prek priključka, namenjenega CD- izmenjevalniku oziroma dodatni opremi. Kot takšna se avtoradiu tudi predstavi. Izredno uporabno pri celotni zadevi je upravljanje MP3-predvajanja kar prek krmilnih tipk na radiu oziroma na volanu. Napravica ima vgrajen bralnik SD-kartic s podporo standardu SDHC in pa USB-priključek. Ob strani pa se bohoti tudi majhen, sicer nestandardni priključek, ki ga s priloženim kablom uspešno nadgradimo na klasičen avdio (LineIn) vhod. Nanj lahko priključimo tudi komplet bluetooth za prostoročno telefoniranje, ki presenetljivo dobro deluje, uporaben pa je tudi za brezžični stereo prenos glasbe iz mobilnega telefona, dlančnika ali morda prenosnika v avtoradio. Lastniki iPodov se boste razveselili tudi različice s podporo omenjenim MP3-predvajalnikom.
Še nekaj besed o delovanju naprave. Kot rečeno, se naprava avtoradiu predstavi kot CD- izmenjevalnik, napravo lahko upravljamo s tipkami, ki sicer služijo upravljanju CD izmenjevalnika. V pomnilniku, ki ga uporabljamo za shranjevanje datotek MP3, te shranimo v posamezne mape z imenom CD01, CD02 … Vsaka mapa se sistemu predstavi kot CD-plošča v izmenjevalniku, v posamezno mapo pa lahko shranimo do 999 datotek. Število podprtih posameznih map je odvisno od vašega avtoradia. Čeprav lahko v posamezno mapo shranimo do 999 datotek, pa je predvajanje takšne količine glasbe zaradi načina prikaza predvajane datoteke malce nepraktično. Avtoradio nam bo tako prvo predvajano datoteko prikazal s številko 01, ker je omejitev prikaza dvomestna številka, nam bo 101. datoteko prav tako prikazal kot 01, enako pa 201, 501 … Preglednost povečamo z večjim številom uporabljenih map, v katerih imamo manjše število datotek.
Cene naprave se sukajo okoli 100 evrov brez montaže, odvisno od vozila. Montaža sama je sicer izredno preprosta, oteži pa jo lahko nelogičen sistem odstranitve originalnega avtoradia. Izbrati moramo tudi mesto nove naprave v vozilu. Ker je majhnih mer (98 x 61 x 18), jo lahko skrijemo v predalček za rokavice ali jo nalepimo ali privijačimo na nam primerno mesto. V testnem obdobju 14 dni aktivne uporabe je naprava enkrat »zamrznila«, pri »odtajevanju« ni pomagal izklop avtoradia, ampak izklop/vklop vozila.
Kakovost predvajanja glasbe je hvalevredna, nekoliko zamerimo le nezmožnost pretvarjanja oznake ID3 v RDS-sistem in tako nezmožnost izpisa trenutno predvajane skladbe na zaslonu avtoradia. Očitno zadeva ni tako preprosta za izpeljavo, kot se zdi na prvi pogled. Čeprav namesto imena skladbe vidimo samo zaporedno številko predvajanje datoteke, je skupni vtis enkraten. Končno imam v avtu kakovosten, zmogljiv, varen in cenovno sprejemljiv MP3-sistem, ki ne šumi, ne preskakuje in za delovanje ne potrebuje baterij. Podroben opis si lahko ogledate na www.xcarlink.si.
Telekomunikacije, december 2009 | Uroš Florjančič
