Prvi dokaz, da svetla prihodnost ni daleč, je električni avtomobil Tesla Roadster, tipični športnik brez motorja na notranje izgorevanje.Vozila na električni pogon so zagotovo tista prava prihodnost, na poti do katere se bomo morali navaditi na hibridni (bencinsko-električna ali dizelsko-električna vozila), morda celo na vodikov pogon. Prav slednjega v zadnjem času najbolj izpostavljajo, čeprav bi se bilo pametno vprašati, zakaj delati ovinek in energijo dovajati z vodikom (ki ga je treba šele pridelati, za kar je spet potrebna energija), če lahko vse skupaj naredimo neposredno.
NE GENERAL, TESLA MOTORS
Tesla Motors je tipično ameriško podjetje, zato je tudi njihove hvalnice svojemu otroku, Tesli Roadsterju treba jemati z rezervo. A nekaj je res: kot prvi so se odločili za litijeve ionske baterije, ki ponujajo večjo učinkovitost od do zdaj uporabljanih svinčevih ali nikelj-metal hidridnih baterij. Za vsak prevožen kilometer bi Roadster porabil 110 vatnih ur energije, ki bi jo lahko proizvajali iz naravnega plina. »Ničelni« izpust bi tako v resnici dosegel izpust CO2 46,1 g/km, medtem ko bi z upoštevanjem vseh parametrov toyoti prius namesto oglaševanih 110 g/km namerili izpust CO2 130 g/km.Da so Američani tlakovali pravo pot, kažejo tudi nekateri drugi primeri načrtovanja avtomobilske prihodnosti. Že res, da so trenutno najglasnejši zagovorniki hibridnega pogona in gorivnih celic, a prvega brez težav sprejmemo kot vmesno točko do popolnoma električnega avtomobila. Kot kaže se bodo litijeve ionske baterije po preboju v zabavni elektroniki izkazale še v avtomobilskem svetu.
NISSAN in NEC je AESC
Nissan in NEC sta, denimo, osnovala skupno podjetje za proizvodnjo tovrstnega vira energije. Prve otipljive rezultate naj bi dočakali že v letu 2009, Nissan pa jih bo v avtomobilih ponudil leto dni pozneje. Kot glavno prednost litijevih ionskih celic omenjajo majhnost, trenutno pa kot njihovo slabost največkrat izpostavljajo nezanesljivost in vprašljivo varnost uporabe. Spomnimo se samo eksplozij baterij v mobilnikih in notesnikih.Z novo generacijo naj bi slabosti izginile, pri NECu pa hkrati poudarjajo, da jim je uspelo na pol manj prostora shraniti še enkrat večjo količino energije. Zdaj jih čakajo priprave na masovno proizvodnjo in širšo komercializacijo – prav to naj bi bila naloga skupnega podjetja AESC (Automotive Energy Suplly Corp.), kjer imata partnerja polovična deleža
Z novo generacijo naj bi slabosti izginile, pri NECu pa hkrati poudarjajo, da jim je uspelo na pol manj prostora shraniti še enkrat večjo količino energije. Zdaj jih čakajo priprave na masovno proizvodnjo in širšo komercializacijo – prav to naj bi bila naloga skupnega podjetja AESC (Automotive Energy Suplly Corp.), kjer imata partnerja polovična deleža.
KONKURENCA NE POČIVA
Seveda konkurenca ne bo stala križem rok. Pri Toyoti, ki baterije izdeluje v sodelovanju s Panasonicom, so že napovedali, da bo tretja generacija hibridnega avtomobila prius že shranjevala energijo v litijevih ionskih baterijah, z razvojem v tej smeri se ukvarjajo tudi Honda, General Motors in DaimlerChrysler.
Dajte mi 450 kil baterij, prosim!
V Roadster so pri Tesli vgradili približno 6800 litij ionskih baterij tipa 18650 (ker imajo 18 mm premera in so dolge 65 mm) s skupno maso 450 kilogramov. Količina energije, ki jo shranjujejo (56 kilovatnih ur) je primerljiva z osmimi litri običajnega bencina. Največja moč lahko doseže do 200 kilovatov. Vse baterijske celice imajo omejevalnik električnega toka, kar preprečuje kratek stik na ravni posamezne celice, in zaščito pred previsoko temperaturo, ki bi jo povzročil previsok notranji tlak zaradi morebitne okvare. Vsaka celica je ovita z jekleno ovojnico, kar poveča strukturno trdnost in moč, hkrati pa oteži preboj ob nesreči. Velik poudarek so namenili tudi ognjevarstvu, zato trdijo, da je izbrani baterijski sistem zelo varen.
ROADSTERJEVI ADUTI
A vrnimo se k zgoraj omenjenemu športniku. Tesla Roadster, trenutno gre še za prototip, naj bi se pohvalil s 86-odstotno skupno učinkovitostjo (polnjenje 93-odstotno, učinkovitost baterij prav tako 93-odstotna). Kot smo se že naučili iz hibridnih vozil (in seveda lokomotiv, tramvajev in podobnih prevoznih sredstev), je glavna prednost električnega pogona najvišja vrednost navora že pri nizkih vrtljajih – pri Tesli ga je največ v območju med 0 in 6000 vrtljaji v minuti, medtem ko največjo moč pri 13.500 vrtljajih.
Še en električni otrok
Mullen Motor GT še bolj kot Tesla Roadster dokazuje športnost električnega pogona. Njihov zanimivo poimenovan prototip (L1X-75) se enako napaja iz litijevih ionskih baterij, a do 100 km/h pospeši v samo 3,1 sekunde (Tesla v dobrih 6 sekundah). Seveda pri tem ne hrumi kot kakšen dvanajstvaljnik, a tudi končna hitrost je takšna, da bi z njo lahko pristal na straneh časnikov: 280 km/h. Ob vsem tem se lahko vprašamo, ali je svet res že tako ponorel, da je treba tudi za reklamiranje čistejšega pogona uporabljati nedojemljive hitrostne rekorde.
Tudi v športnem električnem avtomobilu ni potrebna sklopka za doseganje potrebne zmogljivosti, učinkovitost elektromotorja pa je celo višja, če se poveča njegova moč. Pri motorjih z notranjih izgorevanjem bi to le težko trdili. Pod črto so pri Tesli dokazali, da je praktično brez izgub športnih lastnosti njihov avtomobil šestkrat učinkovitejši, hkrati pa v okolje odda le desetinko izpustov avtomobila z motorjem, ki ga poganjajo fosilna goriva.Še tako svetla stvar ima tudi svojo senco: pri električnih avtomobilih je to (vsaj danes) njihova avtonomija. Slavni (in propadli) General Motorsov EV-1 je z enim polnjenjem zmogel zgolj 90 kilometrov. Običajnim avtomobilom uspe z enim polnjenjem goriva prevoziti med 400 in 700 kilometri – ne zato, ker bi se toliko vozili vsak dan, bolj zaradi tega, da ni treba prepogosto na črpalko. Pri Tesli Roadster oglašujejo kot športnika za popoldansko zabavo, zato njegovih 400 kilometrov avtonomije ne bi smela biti težava – dokler se z njim ne zapeljete na počitnice v Cannes. »Vzemite drug avtomobil«, je njihov trenutni predlog, medtem ko optimistično pričakujejo infrastrukturo (vsaj običajne vtičnice) za polnjenje električnih avtomobilov. Mar je ne vsi?
Na kratko
Kia preseneča z idejami
Na seulskem avtomobilskem salonu prikazan Kiin koncept resda preseneča s svojo pojavnostjo, a še bolj z nekaterimi dodatki, ki jih danes v avtomobilu pač nismo vajeni. OK, da je mogoče zasukati sprednja sedeža in prirediti prijeten piknik tudi v neprijetnem vremenu, smo že videli. A na to, da sta v armaturni plošči vgrajena dva monitorja, se bomo morali očitno navaditi. Prvo lokacijo že poznamo: na sredinski konzoli je primerna tako za gledanje filmov kot upravljanje z info-zabavnim sistemom. Kiini oblikovalci so drugi monitor postavili prav pred voznika: na volanski obroč, kjer je običajno shranjena zračna varnostna blazina. Res je, s konceptnimi vozili ponavadi ne izvajajo preizkusnih trčenj, a vseeno se lahko vprašamo: kaj večkrat potrebujemo, informacijo z navigacijske naprave (in zemljevida na zaslonu) ali zračno varnostno blazino (ki jo je, seveda, mogoče zložiti tudi kjer drugje).
Za računalnikom na motociklu
Če koga pri rekordnih dosežkih med vožnjo z motociklom po naših zavitih in razritih cestah še vedno dolgočasi, bo morda zadovoljni posegel po s strani Intela razvitem prototipu, ki se baha z naprednimi računalniškimi dodatki v obliki prenosne naprave, ki omogoča dostop do vseh aplikacij, običajno uporabljanih z namiznimi računalniki. Kot se za sodobne motocikle spodobi, je tudi ta brez vzvratnih ogledal, če pa bi voznik želel videti, ali mu kdo sledi, lahko uporabi posnetke vgrajenih kamer. In, seveda: med vožnjo velja uživati v poslušanju glasbe, gledanju videa, brskanje je omogočeno tudi prek omrežij 3G, vgrajen je sprejemnik GPS. Tako je, če se tehnike lotijo računalnikarji.
Iz igric v realnost
Vožnja avtomobilov je priljubljena med priložnostnimi igričarji – nekateri se najbrž izživijo za vsako minuto stanja v koloni med vsakodnevnimi premiki, spet drugi se navajajo na natančnost, potrebno v današnjem prometu, komu pa je vožnja-igranje v zabavo zgolj zato, ker se lahko nemoteno in nekaznovano zaletava. Iz katere kategorije je navdušenec, ki se je lotil prenosa igralnih izkušenj v realni svet. Nokiin mobilnik je namreč sprogramiral tako, da z njim lahko preko bluetootha upravlja avtomobil. Če se prav spomnimo, je nekaj podobnega že počel James Bond s (takrat) Ericssonovim mobilnikom, videli smo tudi že majhne avtomobilčke, upravljane s bluetoothom, a da bomo nekoč z bližnjega parkirišča na ta način vodili povsem pravi avtomobil povsem običajni državljani…
Boštjan Okorn
