Projekt izvajajo pri Evropski komisiji in se imenuje preprosto – e-call, e-klic, zaživel naj bi v naslednjih dveh letih. Glavni namen e-klica je zagotoviti udeležencem prometne nesreče kjerkoli v Evropski uniji najhitrejšo možno pomoč. V ta namen bo moral imeti vsak novi avtomobil, naprodaj v EU-ju, vdeano posebno črno skrinjico z elektroniko, ki bo ob sprožitvi zračnih varnostnih blazin poslala na center za obveščanje (številka 112) informacijo o nezgodi, skupaj z natančno lokacijo,. Do uveljavitve standarda je sicer še nekaj let, a do takrat je treba premagati številne prepreke.
Najprej morajo v vseh državah omogočiti enotno številko klica v sili (112), kar je večinoma že storjeno, saj je ista številka uporabljana tudi za klic v sili z mobilnih telefonov – poklicati jo je mogoče tudi, ko v telefonu ni kartice SIM ali ko je tipkovnica zaklenjena. Drug večji problem je z zagotavljanjem človeške komunikacije.

Projekt je namreč zasnovan tako, da po samodejnem klicu operater na centru za obveščanje vzpostavi govorni stik z udeleženci prometne nesreče, saj lahko tako najhitreje pride do informacij o težavnosti nezgode in morebitnih ponesrečenih. Ker različne države v EU.ju v vsakodnevni komunikaciji uporabljajo različne jezike, bo treba zagotoviti, da bodo vsi operaterji govorili vsaj angleško, prav nič napak ne bi bilo, če bi jih naučili vsaj osnovnih izrazov, pomembnih za reševanje, v vseh evropskih jezikih.
Trenutno najbolj žgoč del projekta je povezan s samim potekom reševanja. Vsi centri za obveščanje in reševanje namreč še niso pripravljeni na nove zahteve. Zagotoviti morajo opremo za sprejem in obdelavo klicev iz motornih vozil, hkrati pa pripraviti načrt posredovanja navodil ustreznim reševalnim družbam. Glavni namen sistema je pač povezan ravno s hitrim odzivom, s čemer naj bi po vsem EU-ju letno rešili vsaj 2500 življenj in s tem število mrtvih na evropskih cestah zmanjšali za nekaj manj kot 10 odstotkov.

K sreči je zanimanje za projekt veliko tudi med izdelovalci opreme in vozil, tako osebnih kot tovornih, v projektu namreč sodeluje kar 49 partnerjev. Seveda je povsem njihova odločitev, kako bodo sistem uveljavili v praksi, najverjetneje bodo, vsaj pri večjih modelih, e-klic vgrajevali kot del telematskih rešitev, kamor sodijo še navigacijska naprava in infozabavni sistemi. Na vsak način pa bodo morali črno skrinjico za e-klic vgraditi tako, da je ne bo mogoče odnesti iz avtomobila.
Pred dokončno uvedbo e-klica bo treba uskladiti še vse potrebne standarde, kar ne bi smelo povzročati večjih težav, čeprav je res, da nekateri izdelovalci že zdaj ponujajo podobne rešitve, večinoma povezane z klicem in lociranjem ob okvari vozila. Ta storitev bo bržkone tudi vključena v sistem e-klica, pri čemer je logično, da bo uporabnik s pritiskom na posebno tipko sam sprožil zahtevo po serviserju oziroma pomoči na cesti – vsekakor je treba servisni del ločiti od reševalnega.

Kot že omenjeno, je v projektu predvideno, da bi morali vsi avtomobili za prodajo na trgu EU-ja sistem e-klica vsebovati od konca leta 2009, najverjetneje pa od leta 2010 naprej. Za kupce novost ne bi smela povzročati kakršnih koli težav, osnovne izvedenke bodo najbrž povsem skrite, le na dosegu roke bo posebna tipka, ki bo omogočala klic v sili na zahtevo. Cenovno naj bi preprosti sistemi veljali do nekaj 100 evrov, zaradi njihove vgradnje se cena avtomobilov v povprečju ne bi smela povišati – sploh če špekuliramo, da bo čez tri leta večina avtomobilov opremljena s takšnim ali drugačnim telematskim sistemom.

Kako bo delovalo?

Strojna oprema, potrebna za e-klic, bo zaprta v črno škatlico, ki bo povezana z drugimi varnostnimi sistemi v avtomobilu. Ko bi prišlo do trčenja in bi se odprle zračne varnostne blazine, bi ta podatek po mobilnem omrežju potoval do centra za obveščanje (številka 112), hkrati pa bi se na zaslonu operaterja prikazala tudi lokacija vozila. Da bi do obvestila prišlo tudi, ko se zračne varnostne blazine ne bi napihnile (denimo ob naletu od zadaj), so predvidena tudi tipala za meritev pojemkov, ki bi prav tako lahko sprožila klic. Operater bi po standardni proceduri poskrbel za reševalno akcijo, hkrati pa poskušal navezati stik z vpletenimi v prometno nesrečo ali s pričami. Tako bi lahko pridobil dragocene informacije o številu poškodovanih in stanju poškodb. Informacija o nezgodi bi istočasno potovala tudi v prometni center, ki bi poskrbel za obvestilo vsem vozilom na tej relaciji. Nasploh je mogoče predvideti, da bodo e-klic povezali z drugimi sistemi sodobnega obveščanja in komuniciranja na cesti – denimo tako, da bi obvestilo o nezgodi neposredno opozorilo bližajoča se vozila.

AUDIJEVA ZABAVA PO KITAJSKO

Menda takšnega avtomobila ne bo videti na evropskih cestah, Kitajci pa so očitno tako razviti, da ga nujno potrebujejo. Audi jim je namenil podaljšano različico limuzine A6, vanjo pa vgradil vse potrebno, da so mu lahko nadeli oznako mobilni kinematograf. In disko, dodajamo mi. Na zadnjih sedežih je namreč vgrajeno vse potrebno za krajšanje časa med stanjem v neskončnih kolonah. Namesto srednjega potnika tam kraljuje v naslon za roko vdelan DVD-predvajalnik, ki sliko prenaša na dva 25-centimetrska zaslona, nameščena v naslonjali sprednjih sedežev. Kot se spodobi, ne manjkajo niti priključki za igralnike, iPod in kamkorder, v sistem sodi še sprejemnik televizijskega signala. Da zadaj sedeča ne bi motila voznika, je mogoče zvok z avtomobilskih zvočnikov prenesti na slušalke. Pa naj še kdo reče, da vožnja s svojim šoferjem ni prijetna …

LCD-ZASLON NA ROČICI MENJALNIKA

Oznake položaja prestav na ročici menjalnika so pravzaprav že legendarne in jih morda niti opazite ne več. Dolgočasje lahko razbijete z vdelavo univerzalnega LCD-zaslona, na katerem bo nato številka opozarjala na to, v kateri prestavi se vozite. Vse skupaj menda ni prav zapleteno, čeprav je treba zaslon povezati z virom energije in ga pravilno nastaviti. Menda deluje z vsemi ročnimi menjalniki, ki imajo največ šest prestav, težave so lahko le s tistimi, pri katerih je treba za vzvratno prestavo sprostiti zaporo. Izberete lahko rdečo ali modro osvetlitev, ki se prilagaja zunanji svetlobi in zato ponoči ne moti voznika. Priporočamo posebnežem in tistim, ki jim (kljub diagramu) nikoli ni jasno, v kateri prestavi se vozijo – pravi ti bi lahko z novostjo tudi kaj privarčevali.

LE 10 MINUT ZA POLNITEV

Električni avtomobili so zadnje mesece ena od najbolj vročih novosti na avtomobilskem področju. Skoraj ne mine dan, da ne bi objavili kakšne revolucionarne novosti, pri čemer je zdaj že jasno, da je temu najbolj kriva vse večja uporaba litijevih baterijskih celic, ki omogočajo shranjevanje večje količine energije na manjšem prostoru. Zap-x, projekt, ki ga skupaj razvijata Lotus in Zap, je šele na skicah, a o njem naj bi vedeli že toliko, da bi se kar na tej podlagi odločili za naročilo. Ob številnih tehnoloških poslasticah (tablični računalnik z Windows XP, povezljivost wi-fi, bluetooth, firewire in USB, visoko ločljivi video) se Zap-x ponaša še z zelo uporabno funkcionalnostjo: njegove baterije naj bi se napolnile v zgolj 10 minutah, nato pa zdržale vsaj 550 kilometrov. Prijazno je zbiranje sončne energije s posebnimi termoelektričnimi stekli, ki skrbijo tudi za zatemnitev notranjosti, energijo dovajajo še zavore (kar je logično, to poznamo že iz današnjih hibridnih vozil). Zap-x ni prav nič skromen po zmogljivostih: razvije namreč največjo moč 474 kW (644 KM), od 0 do 100 km/h pospeši v manj kot petih sekundah, z njim boste lahko drveli do 210 km/h. Bi?

BERMUDA BO SLEDILA AVTOMOBILOM

Pametne oznake RFID veliko uporabnikov zavrača, ker se bojijo, da bi prišlo do množičnih zlorab in zato možnosti sledenja in analiziranja življenja posameznikov. Le kaj porečete na idejo, ki se je rodila v Atlantskem oceanu? Na Bermudi so se odločili, da prav vsem tamkaj registriranim avtomobilom nataknejo oddajnik RFID in nato ves čas spremljajo njihovo gibanje po otoku. Res je: otok ni pretirano velik (manj kot 60 kvadratnih kilometrov), trenutno registriranih vozil je 47.000, vendar se je treba vprašati, ali ne gre za prevelik poseg v zasebnost, ki ga bodo hitro prenesli še v katero drugo državo. Pristojni imajo svoje razloge za spremljanje gibanja vozil, ugotavljajo namreč, da so neuspešni pri preganjanju cestnih prekrškarjev. Zatorej: bodite previdni na obisku na Bermudi, sistem namreč samodejno izda plačilni nalog, če mimo bralnikov pametnih oznak ne peljete po pravilih. Kljub visoki ceni celotnega sistema bermudska vlada pričakuje, da bo v naslednjih petih letih samo z doslednim izterjevanjem kazni zaslužila vsaj 15 milijonov evrov.

Boštjan Okorn