KO CESTA SPREGOVORI
Ob koncu lanskega leta so v japonski občini Kanagava, 25 kilometrov jugozahodno od Tokia, začeli preizkušati enega od prvih zares inteligentnih transportnih sistemov. Do konca marca 2009 se bodo vsi zainteresirani lahko vozili tako rekoč slepo, saj bo za ustrezno opozarjanje na nevarnosti poskrbela v cestno infrastrukturo in ostala vozila vdelana elektronika.
Sistem v prvi fazi sestavljajo trije segmenti. Najzanimivejši je vsekakor povezan z opozarjanjem na druga vozila, s tem naj bi preprečili prometne nesreče zaradi nepazljivosti v nepreglednih križiščih. Voznika naj bi sistem opozoril na križišču bližajoče se vozilo, in sicer z zvočnim signalom in prikazom na zaslonu navigacijske naprave. Hkrati se oglasi glas, ki točno pove, kaj se dogaja, denimo: »Avtomobil se približuje z leve.« Tako naj bi imel voznik dovolj časa, da zmanjša hitrost oziroma povsem ustavi, če bi bilo to potrebno.
Seveda sistem deluje tudi v drugi smeri, saj na podlagi podatkov iz obcestne opreme (prometnih znakov) voznika vseskozi opozarja, če mu preti nevarnost. Takšno opozorilo se, denimo, sproži ob prehitrem približevanju križišču s prednostno cesto, prav tako se voznik ne bo mogel izgovarjati, da ni vedel za oster ovinek. V vseh primerih se zvočnemu in govornemu opozorilu pridruži ustrezna oznaka na zaslonu.
PREHITRO VOZIŠ!
A to še ni vse. Drugi segment, ki ga pokriva japonski sistem pametne ceste, je povezan s hitrostnimi omejitvami. Trenutno preizkušanje voznika opozarja le med prehitro vožnjo v bližini šol ali podobnih ustanov. Pri tem utegne biti celo nadležnejši kot tečna žena, saj ne preneha z opozarjanjem, dokler se hitrost ne spusti pod z omejitvijo določeno raven. Tudi v tem primeru sledijo vsa tri opozorila, na zaslonu, denimo, se izriše velik znak z napisom, da je voznik prehiter v šolskem območju.
Slovenska cestna pamet za zdaj šepa
Na naših cestah ni prav veliko križišč, ki bi se lahko pohvalila s pametnim delovanjem in prilagajanjem trenutnim razmeram. Večina izgovorov upravljavcev gre na račun gostega prometa in povezanosti posameznih križišč, kar bi lahko še sprejeli, če bi se težave dogajale samo podnevi. Prav nerazumljivo, denimo, je, da tudi ponoči semaforski sistemi delujejo popolnoma enako kot v prometnih konicah ali le za odtenek drugače, kar pomeni, da vozniki stojijo pred križišči, kjer z nasprotne smeri sploh ni prometa, da morajo čakati pred semaforji za pešce in podobno. No, prav v zvezi s semaforji za pešce velja pohvaliti namestitev odštevalnikov na kar nekaj ljubljanskih prehodih, pri nekaterih so odštevalniki celo za avtomobile. Vseeno bi si želeli še kaj več, dovolj bi bilo že, da semaforji za posamezno smer vključijo zeleno luč le takrat, ko pred njimi stoji kakšno vozilo – takšna križišča so v tujini vse pogostejša.
V praksi bo to pomenilo, da bo v redkem prometu pot za pešce vseskozi odprta, za avtomobiliste pa bo svetila rdeča luč. Ko se bo približal avtomobil s previsoko hitrostjo, bo moral ustaviti pred rdečo lučjo, šele nato se bo sprožil postopek odpiranja njegove smeri. Če pa bo voznik vozil po omejitvi, ga bo sistem zaznal prej in do prihoda pred semafor bi moral že imeti zeleno luč. S tem želijo zmanjšati količino izpušnih plinov v zraku in umiriti promet v mestih.
K boljšemu zraku v bližini križišč naj bi pripomoglo tudi samodejno zaznavanje obnašanja udeležencev v prometu. Kot primer navajajo zavijanje v desno na cestah, kjer v eno smer pelje le en pas. Če zavija veliko voznikov, se promet bistveno upočasni, zato naj bi sistem dogajanje prenesel po cesti navzgor in skupaj z daljšim intervalom zelene luči na semaforju poskrbel, da ne bi prišlo do kolon.
V prihodnosti nas bo elektronika znala opozoriti tudi na stanje luči v semaforjih, še preden jih bomo v resnici zagledali. Na zaslonu naj bi se tako zarisala semaforska glava z ustrezno lučjo, morda celo odštevanjem do spremembe signala. Sistem je v osnovi nastal predvsem za preprečevanje trkov, ki so posledica spregledane rdeče luči, a dolgoročno bi lahko dodatno pomagal k večji pretočnosti in manj čakanja pred semaforji.
NA KRATKO
Bomo volane prepustili robotom?
Še kakih 20 let, pravijo znanstveniki, in pred vhodom v podjetje nas bo pričakal naš avtomobil, za volanom katerega bo sedel robot. Že letos naj bi novembra naredili prvi korak v to smer, saj načrtujejo preizkus robotov, sposobnih zaznavanja in reagiranja na svet okoli njih. Kasneje naj bi robote postavili v simulirana mesta, kjer naj bi se odzivali na nenadne spremembe, ki smo jim priča tudi v realnem življenju. Za testiranja uporabljajo običajne avtomobile, ki jim na odbijače namestijo oddajnike in sprejemnike laserskih žarkov, vse skupaj dopolnjujejo radarski in navigacijski sistemi. Raziskovalci zatrjujejo, da so njihovi današnji roboti sposobni brez poseganja človeka prevoziti 100 milj, do leta 2020 naj bi se ta razdalja povečala na milijon milj, okrog leta 2030 pa naj bi bili robotski vozniki povsem običajni. No, saj, če pomislimo, smo tudi sami vse večkrat roboti, ko v koloni na cesti samo sledimo spredaj vozečemu …
Sonce za akumulatorjevo moč
Komur je akumulator že kdaj ponagajal in od sebe ni dal moči, potrebne za zagon motorja, si bo morda za nekaj deset evrov omislil sončni polnilnik. Namestiti ga je treba na notranjo stran vetrobranskega stekla, ga čim večkrat izpostaviti svetlobi (če parkirate v garaži tako doma kot v službi, potem zadeva ni kdove kako uporabna) in kmalu bo energije dovolj, da bo pomagala shiranemu akumulatorju. Pred nakupom velja paziti le, da izberete pravo sončno elektrarno, saj sta na voljo dve različici – šibkejša za manjše in močnejša za večje avtomobile oziroma motorje v njih.
Podatki pred očmi
V trgovinah se je znašel zanimiv dodatek za vse, ki menijo, da je varneje, če med vožnjo ne gledajo navzdol na merilnike ali zaslon navigacijske naprave. Globaltec je namreč predstavil na videz preprosto, a zato učinkovito rešitev, ki podatke z merilnika hitrosti in navigacijske naprave projicira pred voznikove oči na vetrobransko steklo. Namestiti jo je treba na pravo mesto na armaturni plošči in ustrezno povezati, pri čemer velja poudariti, da navigacijska naprava ni v kompletu. In še to: če imate mobilnik z bluetoothom, bo naprava pred vašimi očmi zapisala ime oziroma številko klicočega.
Boštjan Okorn
