Na začetku je gora fotografij. Ni potrebe, da so vse od istega avtorja, lahko gre za mešanico fotografij, posnetih v različnih časih, z različnimi fotoaparati, v različnih ločljivostih in različnih avtorjev. Nato stopi v akcijo poseben program oziroma algoritem, ki vsako fotografijo obdela in izlušči potrebne podatke (na primer kot, pod katerim je bil motiv posnet, podobnosti med fotografijami ...). Fotografije z jasnimi podobnostmi nato združi. Če je določen motiv (objekt) odkrit na večjem številu fotografij, lahko algoritem izračuna njegov položaj v prostoru (3D-lego), podatke o mestu, na katerem je stal fotograf v času fotografiranja in razdaljo med njim in motivom.
Takšni algoritmi že obstajajo, a so zaenkrat še dokaj počasni oziroma zahtevajo veliko procesorsko moč. A stvar gredo hitro naprej in kmalu lahko pričakujemo programe, ki bodo na osnovi pridobljenih podatkov v spodobnem času sposobni narediti mrežni tridimenzionalni model fotografiranega prostora in nanj »nalepiti« naše fotografije. Zaenkrat pa je stvar taka, da ustvarjanje enega modela traja tudi do nekaj dni! Ko bodo rešili ta problem, naj bi tehnologijo odprli za javnost oziroma jo pripravili za vsakdanjo uporabo. Do takrat pa se moramo zadovoljiti z modeli, ki so jih izdelali drugi. Med njimi Microsoft s programom Photosynth, ki je za »predogled« na voljo na strani labs.live.com/photosynth.
Zaenkrat imamo na voljo možnost, da se sami sprehodimo skozi štiri že narejene modele. Obljubljajo pa jih še več.
SPREHOD SKOZI MODEL
3D-model opazovalcu omogoča, da se sprehodi skozenj, pogleda objekte s poljubnega kota (če seveda fotografije obstajajo), približuje in opazuje podrobnosti (če so na voljo podrobni posnetki), pogleda natančno mesto, s katerega so bile fotografije posnete in podobno. Predstavljajte si projektor, ki vam drugo za drugo prikaže fotografije. Pri vsaki je znotraj modela navidezno postavljen na mestu in pod kotom, pod katerim je fotografija izvirno nastala.
Le primer je sprehod po Trgu svetega Petra v Vatikanu. Najprej nas pričaka velika panoramska slika trga, ko pa se s kazalcem premikamo po njej, se nakažejo mesta, kjer je mogoče sliko približati ali jo videti iz drugega zornega kota. Ko kliknemo nakazano sliko, se ta poveča in v njej vidimo spet nove možnosti prikaza in gibanja v različne smeri. Ko pregledamo celotno sliko, imamo res občutek, kot da smo na trgu res bili, le kak komentar k posameznim motivom še manjka, a to ni stvar sinteze fotografij, ampak praktične uporabe tehnologije, kar bo seveda naslednji korak. In to takrat, ko bo tehnologija toliko dodelana, da bo primerna za širšo uporabo.
Zadeva je zanimiva, če ne zaradi drugega pa zato, ker bomo morda nekoč le imeli možnost, da fotografije z dopusta znancem prikažemo na način, da si bodo ti lažje predstavljali, kje smo bili (morda tudi kaj smo počeli). Model ljubljanskega Mestnega trga bom naredil takoj, ko (in če) bo tehnologija na voljo.
Preden pa zapadete v evforijo, kako pametni so raziskovalci v Microsoftovih laboratorijih, naj zapišem še svoje razmišljanje.
Zadeva je zanimiva in oh in sploh super, a po drugi strani tudi zgolj nekaj vmesnega. Končni cilj bi moral biti, morda tudi je, program, ki bo znal iz dovolj velikega števila fotografij motiva fotografiranja, narediti njegov pravi virtualni model. Torej ne kak pikčast model z nalepljenimi fotografijami (kar se nedvoumno vidi), temveč tisto pravo. Pravo navidezno resničnost?
Kaj je na voljo?
Poleg Trga svetega Petra so na voljo še modeli umetniškega studia Garyja Faiginija v Seattlu, Trg svetega Marka v Benetkah in področje jezer Grassi v Kanadi. Spletni naslov: labs.live.com/photosynth. Ob obisku strani si je treba prenesti dodatek za spletni brskalnik, ki omogoča predvajanje oziroma uporabo tehnologije Photosynth.
Jan Kosmač
